Da bi Grčija lahko poskrbela za vse tujce, ki poleti priletijo na raziskovanje peloponeškega polotoka in več kot 220 bližnjih otokov, bi potrebovali vsaj 80.000 dodatnih turističnih delavcev. "Vidimo, da so Evropejci željni potovanj, čakamo pa tudi na turiste iz Azije," vračanje turizma na stare tirnice opisuje lastnik hotela v Delfiju Janis Papathanasiu. Zaenkrat sicer v manjšem družinskem hotelu s 23 sobami nimajo težav s pomanjkanjem sezonskih delavcev.
Je pa pomanjkanje močno opaziti na tamkajšnjih letališčih, opisuje. Potniki morajo namreč ob priletu v državo dolgo čakati na svojo prtljago. Zaposlenih, ki bi jo z letala do notranjih prostorov prepeljali takoj po pristanku, namreč ni. "Veliko delavcev je med koronavirusom zapustilo poklic. Iščejo bolj varne službe in dobre plače," razloge za odhode navaja direktor prodaje pri hotelski verigi H Hotells Collection Stamatis Hacilazaru.
Besede direktorja potrdi tudi letališki zaposleni, ki je želel ostati neimenovan. Ob tem opozarja, da so državo prejšnja leta reševali delavci iz Azije, ki pa se v tako slabo plačane službe ne želijo več vrniti. "Rečejo jim, da bodo delali šest ur, potem pa dobijo 10-urne izmene. Plačajo jim 600 evrov na mesec. Zato zdaj hodijo na delo v Španijo in druge evropske države," je izpostavil.
Sindikat turističnih delavcev SETE navedb ni želel komentirati. So pa iz sindikata POEET sporočili, da se podobno dogaja v hotelski industriji. "Delajo 30 dni na mesec, 14 ur na dan za 900 evrov neto," opisujejo. Dodali so, da tudi oni zato boljšo prihodnost iščejo v drugih turistično privlačnih evropskih državah.
Po dodatne roke v Egipt, Bangladeš in Sirijo
Grčija zato dodatnih 80.000 parov rok išče v drugih azijskih in celo afriških državah – Bangladešu, Egiptu in Siriji, poroča portal Greek Reporter. Ob tem pa obstoječi kader opozarja, da časa za pridobitev novih moči ni več, saj se je sezona že začela, in to več kot uspešno. Že aprila je bil namreč obisk Aten za polovico višji kot v istem obdobju lani. Še bolj presenetljivo pa je, da so številke presegle predkoronske, in sicer za 3,5 odstotka.
Država, ki je močno odvisna od turizma, bo tako morala najti rešitve ali pa se pripraviti na velike izgube. Prihodki s turizma namreč predstavljajo 18 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda.
Minister za turizem Vasilis Kikilias meni, da bodo prihodki od turizma med 10 in 20 odstotki višji od lanskih, ko so znašali 17,6 milijarde evrov.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.