Prvi preliminarni rezultati turških volitev: Erdogan v vodstvu

Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu Ajans, je trenutni turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po doslej preštetih glasovih prejel okoli 52-odstotno podporo, njegov glavni tekmec, opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu, pa okoli 42 odstotkov glasov. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa turški državni mediji sicer vedno najprej objavijo izide iz regij, ki veljajo za naklonjene Erdoganu, zato iz prvih izidov še ni mogoče sklepati končnega rezultata volitev.

Kilicdarogluja podpira raznoliko opozicijsko zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih, prav tako pa naj bi ga podprla tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP). Obljublja odpravo predsedniškega sistema, v skladu s katerim ima Erdogan široka pooblastila.

Kilicdaroglu obljublja odpravo predsedniškega sistema, v skladu s katerim ima Erdogan široka pooblastila. "Vsi smo pogrešali demokracijo," je v Ankari ob oddaji svojega glasu danes dejal Kilicdaroglu in napovedal, da bo v državo "prišla pomlad".

"Upam, da bo izid po večernem štetju glasov dober za prihodnost naše države, za turško demokracijo," pa je po oddaji glasu v Istanbulu povedal Erdogan, pri čemer pa zmage ni napovedal.

V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki pa naj ne bi imel možnosti za zmago. Četrti kandidat, predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince, je v četrtek odstopil od kandidature.

Volišča bodo odprta do 16. ure po srednjeevropskem času, prvi izidi pa naj bi bili znani po 20. uri, poročajo tuje tiskovne agencije. Okoli 1,76 milijona volivcev je sicer v tujini – Nemčiji, Franciji in drugih državah – že glasovalo. Volilna udeležba v tujini je bila 53-odstotna.

Po napovedih bo končni rezultat predsedniških volitev znan šele po drugem krogu 28. maja. Trenutno ima v anketah rahlo prednost Kilicdaroglu, Erdoganov položaj in položaj njegove konservativne islamistične Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) pa naj bi bila ogrožena kot še nikoli doslej, med drugim tudi po zaslugi februarskega uničujočega potresa. Poleg kritik na račun odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost.

Kilicdaroglu kot umirjen in pošten politik predstavlja kontrast ognjevitemu in oblastnemu Erdoganu, ki je predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil načeloma neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 uveljavili nov predsedniški sistem.

Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež. Za sedeže v parlamentu se danes poteguje 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. V parlamentu ima trenutno večino Erdoganova stranka AKP v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.

Poznavalci napovedujejo, da bodo današnje volitve najtežja preizkušnja za aktualnega predsednika, ki je na oblasti že 20 let. Glavne teme volilne kampanje so bile huda gospodarska kriza, rekordna inflacija in tudi ogromna škoda, ki so jo povzročili februarski uničujoči potresi. Združena opozicija Erdoganu očita slabo vodenje države in (pre)počasno odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela sicer tradicionalno provladni vzhod.

Erdogan je včeraj dejal, da bo spoštoval izide nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitev tudi v primeru poraza. Dodal je, da je na oblast prišel z demokratičnimi sredstvi in da bo v primeru poraza sledil zahtevam demokracije.