Tunizijski fiasko: na volitve manj kot devet odstotkov volilnih upravičencev

Tunizijski volilni uradniki so pozno v soboto sporočili, da je na parlamentarnih volitvah glasovalo 8,8 odstotka približno devetmilijonskega volilnega telesa. 

To je po besedah vodje opozicijske Napredne demokratske stranke Nejiba Chebbija fiasko. "To, kar se je danes zgodilo, je potres. Od tega trenutka predsednika Saieda smatramo za nelegitimnega in zahtevamo, da po tem fiasku odstopi," je dejal po poročanju BBC. Pozval je k množičnim protestom z zahtevo po predčasnih predsedniških volitvah. 

Tudi Fronta narodne rešitve, koalicija več političnih strank, je pozvala k množičnim shodom. 

Predsednik Kais Saied teh pozivov do zdaj še ni komentiral, še poroča BBC. Je pa predsednik volilne komisije Faruk Buasker priznal, da je bila volilna udeležba "skromna". To je po njegovih besedah mogoče razložiti "z odsotnostjo financiranja iz tujine, kar je drugače kot na prejšnjih volitvah". "To so bile najbolj čiste volitve, brez kupovanja glasov," je dejal.

Max Gallien z Inštituta za razvojne študije je tvitnil, da je Tunizija s polovično udeležbo prejšnjih rekorderjev (Haiti leta 2015 z 18 odstotkov, Afganistan leta 2019 z 19 odstotkov) na dobri poti, da doseže najnižjo udeležbo na vseh volitvah v moderni svetovni zgodovini. 

Prve rezultate je pričakovati jutri, kako bo parlament dejansko deloval, pa bomo po njegovih besedah še videli. "Zagotovo lahko že zdaj rečemo, da bo ta parlament nemočen Potemkinov parlament," je povedal za Al Jazeero.

 Številne stranke pozvale k bojkotu volitev

Mnoge stranke so volitve označile za nadaljevanje državnega udara predsednika Saieda. Nekdanji profesor prava, ki je leta 2019 slavil na predsedniških volitvah predvsem zaradi jeze javnosti nad politično elito, je 25. julija lani odstavil vlado premierja Hichema Mechichija, zamrznil delo parlamenta in si prisvojil široka pooblastila. Marca letos je nato razpustil parlament, julija pa je slavil zmago na referendumu o novi ustavi. Nova ustava je še dodatno okrepila moč predsednika, ki po novem poveljuje vojski, lahko imenuje vlado brez odobritve parlamenta in ga je praktično nemogoče odstaviti s položaja.

Svoje poteze je takrat označil kot nujne za rešitev države iz dolgotrajne politične in gospodarske krize. Mnogi opozarjajo, da njegov prevzem oblasti ogroža mlado tunizijsko demokracijo. V luči tega so številne stranke pozvale k bojkotu volitev, opazovalci volitev pa so pričakovali nizko volilno udeležbo, kar se je tudi uresničilo.

Volitve so sicer tokrat potekale nekoliko drugače, saj se je število sedežev v parlamentu zmanjšalo z 217 na 161. Medtem ko so bili poslanci doslej izbrani na podlagi strankarskih list, pa bi bili zdaj kandidati izvoljeni kot posamezniki brez deklarirane pripadnosti. Za 161 mest se poteguje 1058 kandidatov, od katerih je večina neznanih. To je verjetno posledica tega, da se v skladu z novo zakonodajo tuji mediji ne smejo pogovarjati s kandidati, da nobenemu od njih ne bi dali neupravičene prednosti. Tunizijski observatorij za demokratično tranzicijo navaja še, da je med kandidati le 122 žensk, kar pomeni, da se bo njihova zastopanost v parlamentu najverjetneje zmanjšala.