'Tukaj nimamo doma, ni hrane, ni ničesar'

Pohod migrantov se je začel v mehiški Tapachuli pri meji z Gvatemalo. Potem ko so migranti brez težav prešli kontrolno točko za priseljence, pa jim je majhna skupina vojakov narodne garde preprečila nadaljevanje poti. Nekatere so pridržali, manjši skupini pa je vseeno uspelo nadaljevati pot. "Želimo priti skozi, ampak niti z dokumenti nam ne dovolijo prehoda že od maja," je po poročanju AP dejal eden od migrantov. "Tukaj smo tri mesece, štiri mesece, celo pet mesecev s humanitarno vizo, ampak nam ne pustijo skozi," pa je dodal drugi. 

Tok migrantov iz Srednje Amerike se je od začetka letošnjega leta povečal, v zadnjih dneh pa narašča njihov obup, zlasti med haitijsko skupnostjo, ki je obtičala v Tapachuli. Ta teden so začeli protestirati zaradi pospeševanja migracijskih postopkov in zagrozili, da bodo v ponedeljek vseeno odšli na pot v karavani, če ne bodo upoštevali njihovih želja. "Tukaj nimamo doma, ni hrane, ni ničesar," je novinarjem o razmerah v Tapachuli dejal eden od tistih, ki želi nadaljevati pot v ZDA. 

Manjše skupine migrantov, ki hodijo po cestah Mehike, so sicer postale tamkajšnja stalnica, vendar je to prva skupina več sto ljudi, ki se je oblikovala v zadnjem času. Migranti so karavane oblikovali že v preteklosti – da bi bili na poti varnejši in bi povečali svoje možnosti za napredovanje.

Medtem je Nacionalna garda na jug napotila več kot 14.000 vojakov, pooblaščenih za sodelovanje z drugimi agencijami pri varovanju meje. Aktualna ameriška administracija, ki jo mnogi krivijo za povečan dotok migrantov, saj so ti po menjavi v Beli hiši odhajali na pot tudi, ker so glede na predvolilne izjave demokratskega tabora pričakovali prijaznejši sprejem, medtem na razmere nima učinkovitega odgovora. 

Združene države so tako Mehiko pozvale, naj počisti ad-hoc taborišča, v katerih je nameščenih na tisoče migrantov v obmejnih mestih, ker jih v Beli hiši skrbi, da predstavljajo varnostno tveganje in se tam krepijo kriminalne tolpe, poroča Reuters. 

Soočena z domačimi kritikami zaradi povečanja nezakonitih prehodov na meji med ZDA in Mehiko, je administracija pritisnila na Mehiko, naj omeji tok migrantov, da bi se olajšal pritisk na mejo. Dve največji taborišči, ki sta nastali v severni Mehiki, sta v mestu Reynosa, čez mejo od McAllena v Teksasu, in v Tijuani, nasproti San Diega v Kaliforniji. Vladni uradniki pravijo, da v taborišču Reynosa prebiva najmanj 2.500 ljudi, pogoji naj bi bili grozljivi, migranti pa so na udaru kriminalnih tolp, ki novačijo sodelavce. Podobno naj bi bilo tudi v Tijuani. 

Vrhovno sodišče je sicer pred dnevi Bidnu naročilo, naj upošteva sodbo zveznega sodnika s sedežem v Teksasu in oživi priseljensko politiko Trumpove administracije, ki je na tisoče prosilcev za azil prisilila, da ostanejo v Mehiki in čakajo na zaslišanja. To je vznemirilo mehiške uradnike, ki so zaskrbljeni, da se bo država morala spopasti s še večjim številom migrantov. So pa mehiške oblasti okrepile prizadevanja za izgon nezakonitih migrantov, v zadnjih nekaj tednih so jih na tisoče z letali poslali v južno Mehiko, da bi pospešili postopek.

Več organizacij za zaščito pravic migrantov je sicer Bidna pozvalo, naj ukrepa in odpravi politiko zadrževanja ljudi, ki jo ocenjujejo kot nezakonito.