Pritisk migrantov se stopnjuje, Italija in Avstrija se vse bolj 'zapirata'

Tržaški prefekt je naraščajoče število prihodov migrantov poudaril ob robu slavnostnega dogodka ob 171. obletnici oblikovanja prve različice policije na ozemlju sodobne Italije, poroča spletni portal tržaškega časnika Il Piccolo.

Po Signoriellovih besedah bodo lokalne oblasti preučile, kakšne možnosti jim pri soočanju s to problematiko omogočajo izredne razmere, ki bodo trajale naslednjih šest mesecev.

Tržaška pokrajina in celotna dežela Furlanija - Julijska krajina je vstopna točka za migrante s t. i. zahodnobalkanske migracijske poti.

Kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, naj bi uvedba izrednih razmer med drugim poenostavila postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce. Hkrati naj bi Italija po navedbah neimenovanih virov okrepila aktivnosti v zvezi s pridržanji in deportacijami tistih, ki niso upravičeni do tega, da ostanejo v državi. Za upravljanje z migracijami bo vlada aktivirala tudi civilno zaščito in Rdeči križ, ki bosta pomagala s svojo opremo in izkušnjami.

Migracije bodo po navedbah MNZ ena od tem četrtkovega srečanja notranjega ministra Boštjana Poklukarja z italijanskim kolegom Matteom Piantedosijem v Rimu.

Kaiser: Za podaljšanje mejnega nadzora s Slovenijo ni pravega razloga

Odnose z zahodnimi sosedi in meddržavno migracijsko politiko bo jutri na obisku pri svojem italijanskem kolegu skušal zgladiti notranji minister Boštjan Poklukar. Medtem, ko statistika vrnjenih oseb pokaže, da sosedje nazaj v Slovenijo letno pošljejo nekaj deset prebežnikov. Gre za osebe, ki ne zaprosijo za azil.Bolj ostro pa se je Slovenija odzvala na napoved novega podaljšanja kontrol na severni meji. Avstrija je tak ukrep uvedla na vrhuncu begunske krize. Da ga mimo schengenskih pravil podaljšuje že osem let pa na Gregorčičevi razumejo kot sistematično norčevanje iz Slovenije.

Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla že leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsake pol leta podaljšala za šest mesecev. Nazadnje je mejni nadzor podaljšala novembra lani, in sicer do 11. maja letos.  Avstrija pa namerava znova podaljšati nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko za pol leta, čemur Slovenija ostro nasprotuje.

Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve: "Gre za nesprejemljivo potezo sosednje Avstrije. Mi na to opozarjamo že leta. Vsaršno podaljševanje notranjih kontrol, ne samo da je neprejemljivo, je tudi že nekaj časa nezakonito."

Po naših informacijah je na mizi ideja, da bi enak nadzor na meji v obratni smeri lahko uvedla tudi Slovenija.

Fajonova pravi, da je avstrijskega kolega ministra Schallenberga opozorila na to situacijo: "Ga tudi opozorila, da prihaja turistična sezona. Da vsakršno podaljševanje notranjih kontrol, brez neke alarmantne situacije, ne vodi k dobrim dobrososedskim odnosom. Sem ga pa tudi opozorila, da v Sloveniji naše pristojno ministrstvo prav tako pregleduje, kakšna je situacija na meji. In če bo potrebno, bomo tudi ustrezno ukrepali."

 Na podlagi pridobljenih informacij ni pravega razloga za podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo, pa je danes dejal tudi deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser. Podaljšanje pa je podprl deželni glavar avstrijske Štajerske Christopher Drexler, ki je prepričan, da bo ukrep prispeval k varnosti dežele in nadaljnjemu boju proti nezakonitim migracijam.

"Na podlagi pridobljenih podatkov in po posvetovanju z lokalnimi reševalnimi službami že dalj časa ni nobenega razloga za mejni nadzor med Koroško in Slovenijo, zato tudi ni razloga za njeno podaljšanje," je povedal Kaiser. Ob tem je spomnil, da mejni prehodi z Italijo, kjer se soočajo s povečanim številom prihodov migrantov, niso nadzorovani.

Medtem ko se mu mejni nadzor s Slovenijo ne zdi potreben, pa je podaljšanje nadzora na meji z Madžarsko označil za bolj verodostojno odločitev. 

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je v odzivu na izjave Kaiserja pojasnil, da odločitev o podaljšanju mejnega nadzora ne vključuje zgolj neposredne mejne kontrole, ampak tudi druge oblike nadzora na mejah z Italijo in Slovaško.

Podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo in Madžarsko je medtem podprl deželni glavar avstrijske Štajerske Drexler. "Nezakonite migracije je treba dosledno preprečevati in se boriti proti tihotapljenju beguncev. Zato podpiram odločitev notranjega ministra o nadaljnjem podaljšanju mejnega nadzora," je povedal za APA.

Pojasnil je, da se bodo tovrstni ukrepi sprejemali, dokler se na evropski ravni ne bodo našle prave rešitve in se uveljavilo učinkovito varovanje zunanjih meja. "Takšni ukrepi načeloma niso zaželeni, a dokler prispevajo k varnosti na Štajerskem, so nujni," je še dodal.

Slovenska gospodarska zveza (SGZ) s sedežem v Celovcu pa je danes avstrijske oblasti pozvala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za odpravo nadzora na meji s Slovenijo.

Spomnila je, da je bil nadzor na meji uveden leta 2015 kot odziv na migracijsko krizo in je bil sprva namenjen začasnemu nadzoru. Podaljševanje le tega pa je povzročilo velike gospodarske težave in ovire za podjetja, ki poslujejo med državama, so poudarili v SGZ.

Organizacija je prepričana, da bi morala biti gospodarska dejavnost med državama olajšana, saj sta Avstrija in Slovenija pomembni trgovski partnerici. Nadzor na meji pa ovira prosto pretakanje blaga, storitev in ljudi, kar vpliva na gospodarsko rast in razvoj v regiji, opozarja SGZ.

Da namerava Avstrija znova podaljšati nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko za pol leta, je v torek napovedal Karner. Kot je takrat dejal za avstrijski radio Ö1, je podaljšanje nujno zaradi velikega migracijskega pritiska, saj da nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje.

Dunaj namerava po ministrovih besedah Evropsko komisijo o novem podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji obvestiti v prihodnjih dneh. Pri Evropski komisiji so glede namere Avstrije poudarili, da mora biti nadzor na notranjih schengenskih mejah izreden, časovno omejen in skrajni ukrep.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je odločitev Avstrije označilo za nesprejemljivo. Kot so sporočili, obžalujejo tovrstno ravnanje avstrijskih oblasti, ko bo Evropska komisija prejela razloge za podaljšanje nadzora, pa se nameravajo na to ustrezno odzvati.

O vprašanju nadzora na notranjih mejah je že presojalo Sodišče EU, ki je aprila 2021 sporočilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.

Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU, pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji z našo državo ukinila.