Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v Panami in na Grenlandiji

Donald Trump, ki se bo v Belo hišo vrnil 20. januarja, se je na novinarski konferenci v svoji rezidenci na Floridi dotaknil številnih tem, poroča Sky News. 

Čeprav je v preteklosti že večkrat grozil z izstopom ZDA iz Nata, je tokrat nakazal, da je pripravljen ostati v zavezništvu, a da bi morale članice v obrambno blagajno prispevati bistveno več denarja. Namesto trenutnih dveh odstotkov BDP, ki naj bi jih članice namenjale vojski, Trump meni, da bi morali spodnjo mejo dvigniti na pet odstotkov. 

"Nihče ne ve več o Natu kot jaz. Če ne bi bilo mene, Nato zdaj ne bi obstajal. Od držav, ki niso plačevale svojih računov, sem zbral več kot 680 milijard. Rešil sem Nato, vendar nas ta izkorišča," je komentiral Trump. 

Na vprašanje, ali bo še naprej podpiral Ukrajino, ni želel neposredno odgovoriti. Poudaril je, da je ruski predsednik Vladimir Putin več let opozarjal, da ne želi, da Ukrajina sodeluje z Natom. "Nekje vzdolž črte je Biden rekel, da se lahko pridružijo Natu. No, potem ima Rusija pred svojimi vrati Nato. Ko sem slišal, kako se Biden pogaja, sem rekel, da bodo pristali v vojni, in točno to se je zgodilo," je dejal Trump. 

Trump je spregovoril tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu in pogajanjih o izpustitvi izraelskih talcev. Če pred 20. januarjem Hamas ne bo izpustil talcev, Trump grozi, da bo na Bližnjem vzhodu "izbruhnil pekel", ki ne bo slab le za Hamas, temveč za celotno regijo. 

Znova je izrazil željo, da bi Grenlandija in Panamski prekop postala last ZDA, pri čemer ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja. "Potrebujemo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti," je dejal in poudaril, da bi se morala Danska ozemlju odreči za svobodni svet. Grenlandija je sicer avtonomno ozemlje Danske, dolgoletne zaveznice ZDA in članice Nata. 

Trump je ob tem prepričan, da bi prebivalci ozemlja na morebitnem referendumu podprli priključitev ZDA. Če Danska ne bo upoštevala njegovih želja, je Trump zagrozil z uvedbo visokih carin. 

Panamski prekop je medtem po besedah Trumpa pod nadzorom Kitajske. "Kitajska je na obeh straneh kanala. Kitajska nadzoruje kanal," je poudaril. Po njegovem mnenju ameriške ladje trenutno plačujejo previsoko ceno za prečkanje kanala, kar se bo, kot obljublja, kmalu spremenilo. 

Trump si bo v svojem mandatu prizadeval tudi za združitev Kanade in ZDA. "Morali bi biti zvezna država, to sem tudi povedal Trudeauju, ko je prišel sem," je dejal. "Zapravljamo milijarde za zaščito Kanade. ZDA ne potrebujejo kanadskih avtomobilov, mlečnih izdelkov, lesa, torej zakaj zapravljamo milijarde?" je komentiral. V primeru Kanade sicer Trump ne bi uporabil vojaške sile, bi pa jo k združitvi prisilil z ekonomskim pritiskom. 

Kanadske oblasti so v odzivu poudarile, da se ne bodo pustile ustrahovati Trumpu in da ne bodo nikoli del ZDA. "Izjave novoizvoljenega predsednika Trumpa kažejo na popolno nerazumevanje Kanade. Naše gospodarstvo je močno. Naše ljudstvo je močno. Nikoli ne bomo popustili grožnjam," je na družbenem omrežju X poudarila kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Kmalu zatem je odhajajoči predsednik vlade Justin Trudeau izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA, poroča STA. 

Poleg obljub o zlati dobi Amerike je Trump prav tako napovedal, da si bo prizadeval preimenovati Mehiški zaliv v Ameriški zaliv. "Ameriški zaliv, kako lepo ime. In primerno." Znova je poudaril, da se Mehika sooča s težavami, če ne bo omejila prihoda priseljencev v ZDA, pa ji napoveduje "zelo resne carine".