Čeprav se končni glasovi še preštevajo, se je večina Američanov v ključnih državah odločila, da bo njihov predsednik naslednja štiri leta Donald Trump. Glede na njegov kaotični stil vodenja, Kamala Harris in celo njegovi nekdanji uradniki so ga označili za grožnjo demokraciji in celo za fašista, je zazvonil marsikateri alarm v tujih prestolnicah. 

Vendar se je ameriško volilno telo odločilo te pomisleke postaviti na stran in predati jedrske kode človeku, ki je svojo kampanjo zaznamoval z grožnjami in žaljivkami.

"To je gibanje, kot ga še nihče ni videl," je poudaril Trump po spoznanju, da bo najverjetneje on zasedel Belo hišo. "Verjamem, da je to največje politično gibanje vseh časov. Česa takega v tej državi še ni bilo."

A pot Trumpa do triumfa danes ni bila enostavna. Leta 2020 ga je porazil Joe Biden, njegov prvotni nasprotnik tudi v teh volitvah, Trump pa takrat ni želel sprejeti izgube dostojanstveno, temveč je glasno in jasno opozarjal na napake, ukradene volitve, šlo je celo tako daleč, da so njegovi privrženci napadli kongres. Neuspešno sicer, Biden je zavzel položaj, Trump pa je moral počakati še štiri leta. Njegova vloga pri poskusu razveljavitve volilnih izidov leta 2020 pa ni ostala pozabljena, še vedno je pod drobnogledom, mnogi so namreč prepričani, da je prav on sam stal za nasilnim napadom 6. januarja 2021. 

Ko je prvič zapustil svoj položaj, se je soočil s kar nekaj težavami oziroma kar s kopico kazenskih obtožb, poleg njegove vloge v nemirih na Kapitolu, ravnanja z dokumenti, ki se nanašajo na nacionalno varnost, pa še z zamolčanimi plačili pornozvezdnici. A ker je vrhovno sodišče razsodilo, da ima predsednik popolno imuniteto pred pregonom, bo kar težko Trumpa za karkoli obtožiti, vsaj za čas njegovega predsedovanja. Kot predsednik bi lahko pravosodnemu ministrstvu tudi naročil, naj opusti zvezne obtožbe v zvezi z nemiri 6. januarja, tako da mu ne bo več treba skrbeti za zaporno kazen. Poleg tega bi lahko še pomilostil številne ljudi, ki so obsojeni na zaporno kazen zaradi sodelovanja v kapitolskih nemirih.

Poleg tega se bo zapisal v zgodovino kot prvi predsednik, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, potem ko je bil spoznan za krivega ponarejanja poslovnih evidenc. Kljub takšnim očitnim prekrškom, pa so Američani vseeno raje izvolili njega kot demokratko Kamalo Harris.

Številni analitiki so predvidevali, da je njegova politična pot končana, toda Trumpov nadzor nad republikanci je večinoma ostal trden. Trikrat poročeni Newyorčan je ostal junak republikancev in belega delavskega razreda, ankete pa so pokazale tudi, da je pridobil sicer malo, a nekaj pozornosti med afroameriškimi in latinskoameriškimi volivci, poroča Guardian.

Zdajšnja kampanja pa je bila vse prej kot umirjena. Zaznamovana je bila s hujskaško retoriko Trumpa, nesramnimi šalami in grožnjami z maščevanjem svojim političnim sovražnikom, ki jih roko na srce, verjetno ni prav malo. 

Vendar je prepričal ljudi. Na svojih shodih je ljudem zastavil eno vprašanje: "Živite zdaj boljše kot pred dvema letoma?" In vsi ljudje, ki so zanj glasovali, so se zamislili. Po poročanju BBC-ja jih je namreč veliko povedalo, da je bilo gospodarstvo boljše, ko je bil Trump na oblasti, zaskrbljeni so zaradi nezakonitega priseljevanja, ki je pod Bidnom doseglo rekordne ravni in še mnogih drugih stvari. Sicer se niso strinjali s trditvami Trumpa, da migranti jedo hišne ljubljenčke, a želeli so si trdnejšo in močnejšo mejo.

Poleg tega je bilo slišati vse več pritoževanj naj milijardami dolarjev, porabljenih za podporo Ukrajini, mnogi volivci pa so bili mnenja, da bil denar veliko bolj potreben doma. Na koncu je tudi to pretehtalo, saj je Harrisova po njihovem mnenju sledila Bidnovi politiki, Trump pa bo prinesel spremembe, piše BBC.

Tik pred julijsko konvencijo stranke pa je Trump preživel še poskus atentata na predvolilnem shodu v Pensilvaniji, mnogi pa so ta dogodek označili kar za "božje znamenje". 

Harrisova je med kampanjo ves čas opozarjala, da bi se ameriška demokracija lahko soočila z eksistencialno grožnjo, če bi bil Trump izvoljen. No, o tem se bomo lahko prepričali na lastne oči, vendar sodeč po njegovih izjavah med kampanjo, to morda niti ni tako daleč od resnice.

Njegova hvala avtoritarnim voditeljem, kot sta ruski Vladimir Putin in severnokorejski Kim Džong Un, je že dobro poznana, večkrat je omenil tudi utišanje kritikov v tisku, pred volitvami pa je celo komentiral, da ga ne bi prav dosti motilo, če bi bili predstavniki medijev ubiti. "Volilne goljufije" mu prav tako ne dajo mira, še naprej namreč širi teorije zarote in neutemeljene trditve. Niso pa le Američani tisti, ki se bodo morali soočati z novim svetom, ki ga bo prinesel Trump. Tudi preostali svet bo na lastni koži občutil posledice njegovih dejanj, dobrih ali slabih. Od globalnih gospodarskih posledic, 20-odstotnih carin, ki jih je predlagal, do vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, za katere je obljubil, da jih bo končal.

In bitka za predsedniški stolček je bila vse do danes neverjetno tesna. Vendar pa Trumpova zmaga nakazuje, da njegov nastop, čeprav surov in begajoč, velikokrat tudi lažniv in rasističen, še vedno odmeva med volivci.

Trump bo tudi prvi predsednik, ki bo opravljal funkcijo brez zaporednih mandatov po Groverju Clevelandu, ki je bil na položaju od 1885 do 1889 in od 1893 do 1897.