Trump sporočil, da se 20. januarja ne bo udeležil Bidnove inavguracije

Ameriški predsednik Donald Trump se je dan po nasilju in vdoru svojih podpornikov v Kapitol zavezal k urejenemu in mirnemu prenosu oblasti. Ob tem je sporočil, da se 20. januarja ne bo udeležil inavguracije novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna. 

Včerajšnji videoposnetek, v katerem obljublja miren prenos oblasti, pa naj bi po poročanju CNN posnel le zato, ker se sooča z odstopi več sodelavcev in morebitno predčasno odstavitvijo. "75 milijonov ameriških patriotov, ki so glasovali zame, bo imelo ogromen glas v prihodnosti. Nihče jih ne bo nepravično obravnaval," je še dodal Trump. 

Bidna Trumpova napovedana odsotnost na inavguraciji ne moti. "To je ena od redkih zadev, o katerih imava enako mnenje. Dobro je, da ga ne bo. Je sramota za državo, za svet, ni vreden predsedniškega položaja," je dejal Biden. Inavguracije se ne bo udeležila niti Trumpova soproga Melania. Trumpovi naj bi po trenutnih načrtih Washington zapustili 19. januarja. 

Na željo Bidna bo sicer slovesnost ob njegovi prisegi na položaj 46. predsednika ZDA 20. januarja 2021 potekala brez občinstva, čeprav Američanom, ki bodo to želeli, nihče ne more preprečiti poti v Washington. Novi predsedniki vsaka štiri leta prisežejo na ustavo pred kongresno palačo ob prisotnosti kongresnikov, gostov, medijev in javnosti. Zaradi pandemije covida-19 tokrat naj ne bi bilo velike množice ljudi.

Inavguracija ni le prisega, ampak zajema razne slovesnosti, plese, večerje, zabave in "pohod" predsednika ZDA s kongresnega griča navzdol proti Beli hiši. Tudi ta bo tokrat potekal drugače, saj ob aveniji naj ne bi bilo običajnih množic.

Američanom prihoda na slovesnost sicer ne morejo preprečiti. Za zdaj pozivajo in prosijo ljudi, naj se zaradi pandemije covida-19 ne odpravijo v Washington. Organizatorji namesto tega obljubljajo, da bodo omogočili več neposrednega prenosa po internetu in televiziji. 

Predstavniški dom ameriškega kongresa namerava sprožiti postopek ustavne obtožbe prihodnji teden

Vse glasneje se medtem v ZDA omenja uveljavitev 25. amandmaja ameriške ustave, s katerim bi Trumpu, ki je s svojo retoriko o ukradenih volitvah, spodbujanjem nasilja in podpihovanjem množice svojih podpornikov po mnenju mnogih odgovoren za sredin vdor, odvzeli predsedniška pooblastila. Funkcijo pa bi 12 dni do Bidnovega prevzema oblasti opravljal podpredsednik Mike Pence. A slednji je v četrtek sporočil, da uporabe 25. amandmaja ne podpira. Brez njegovega sodelovanja ta ukrep ni mogoč.

K odstranitvi Trumpa z oblasti sta pozivala tudi najvidnejša člana demokratov, predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi in vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer. Pozivom se pridružujejo tudi nekateri republikanci. 

Ker je uveljavitev 25. amandmaja malo verjetno, namerava zdaj vodstvo demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa sprožiti postopek ustavne obtožbe. Demokratski kongresnik iz Južne Karoline James Clyburn je izjavil, da se pogovarjajo o začetku postopka ustavne obtožbe, kar je v senatu doslej javno podprl republikanec iz Nebraske Ben Sasse.

Kongresnik iz Kalifornije Adam Schiff, ki je bil eden od tako imenovanih upraviteljev prve ustavne obtožbe Trumpa zaradi pritiska na Ukrajino, je izjavil, da Trump predstavlja nevarnost za obstoj republike in ga je potrebno nemudoma odpoklicati s položaja. "Svarili smo, da bo skušal ostati na položaju s prevaro in sedaj je zanetil zažigalno vrvico za sredino eksplozijo. Trump je najslabši predsednik v zgodovini in predstavlja grožnjo republiki, dokler je na položaju," je dejal Schiff.

Postopek ustavne obtožbe tako blizu formalne menjave na oblasti se po mnenju poznavalcev morda zdi nepotreben, vendar ameriški demokrati, vedno več republikancev ter številne organizacije, združenja, mediji in uglednih Američani zahteva takojšnje ukrepanje proti Trumpu. Krepijo se namreč bojazni, da bi lahko storil še kaj hujšega, kot je hujskanje svojih podpornikov k napadu na ameriški kongres, poroča STA. 

Pelosijevo skrbi Trumpov dostop do jedrskega orožja

Pelosija je medtrm danes govorila z načelnikom štaba združenih poveljstev ameriške vojske, generalom Markom Milleyjem. Zanimalo jo je, ali so sprejeli kakšne ukrepe, da predsedniku Donaldu Trumpu onemogočijo dostop do kod za izstrelitev jedrskih raket.

Pelosijeva je z generalom razpravljala o možnostih, da Trumpu tik pred koncem predsedniškega mandata preprečijo sprožitev vojne ali jedrskega napada. "Poklicala sem Marka Milleyja za pogovor, kakšni ukrepi so na voljo, da nestabilnemu predsedniku preprečimo sprožitev sovražnosti ali dostop do sprožitvenih kod in izdajo ukaza za jedrski napad," je dejala predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa.

"Kot veste, narašča pritisk za uporabo 25. amandmaja k ustavi, kar bo podpredsedniku Miku Penceu in večini kabineta omogočilo odpoklic predsednika s položaja zaradi vzpodbujanja k vstaji in nevarnosti, ki jo še vedno predstavlja," je še dejala Pelosijeva. Iz Pentagona so sporočili, da je Milley Pelosijevi razložil postopke za sprožitev jedrskega orožja, kaj več pa ni znanega.

Ameriški predsednik ima v svoji bližini v vsakem trenutku vojaškega častnika, ki nosi s seboj kovček s sistemom za izdajo ukaza za sprožitev jedrskega orožja. Kovčku rečejo 'jedrska nogometna žoga'. Postopek je zapleten in Trump ne more enostavno sam od sebe sprožiti jedrskega orožja.

Namestnik načelnika štaba združenih poveljstev general zračnih sil John Hyten je že pred tremi leti zagotovil, da se bo uprl izvršitvi Turmpovega ukaza o sprožitvi jedrskega orožja, če bo ocenil, da bo tak ukaz nezakonit.

Trump obljublja miren prenos oblasti, njegovi podporniki vidijo teorije zarote 

Trump se je po 12 urah blokade vrnil na Twitter, na katerem je objavil kratko izjavo, v kateri prvič vsaj delno prizna izid novembrskih predsedniških volitev. "Kongres je potrdil izide, inavguracija nove administracije bo potekala 20. januarja. Zdaj se bom osredotočil na miren, urejen in nemoten prenos oblasti," je med drugim zapisal. Pozval je k ustavitvi nasilja in dejal, da je bil "ogorčen nad nasiljem in kaosom" ter da morajo odgovorni za to plačati. S tem se je po mnenju poznavalcev poskušal zaščititi pred morebitnim kazenskih pregonom – tožilstvo v Washingtonu za ameriško CNBC včeraj ni želelo izključiti možnosti, da bi zaradi spodbujanja nasilja preganjali tudi Trumpa. 

Njegove podpornike je izjava razjezila, sprožila pa tudi že nove teorije zarote, poroča Guardian. Na družbenih omrežjih in spletnih klepetalnicah, kjer se zbirajo Trumpovi podporniki, je danes brati o "izdaji" in da jim je Trump zarinil nož v hrbet. "Najprej reče, da bo divje, in ko postane divje, reče, da gre za grozljiv napad, ter pokaže sredinec podpornikom, ki jim je rekel, naj pridejo sem," pravi eden izmed komentarjev. 

Spet drugi zvesti podporniki v Trumpovem posnetku vidijo teorije zarote – da gre za t. i. deepfake posnetek, ki so ga ustvarili Trumpovi nasprotniki. Kot dokaz za to navajajo, da je Twitter Trumpa po vdoru v Kapitol blokiral – to je sicer res, a blokada je na Twitterju trajala le 12 ur, zatem ga je Trump znova začel uporabljati. Nekateri pa so v njegovi izjavi iskali skrita sporočila in namige. "Ima načrt, predsednik se ne bi predal tako zlahka. Ostati moramo močni. Nekaj velikega se pripravlja," je v eni izmed spletnih klepetalnic skrajne desnice zapisala uporabnica. "Trump se ni predal, kupil je le nekaj časa, saj senatorjem in kongresnikom, ki ga podpirajo, grozi globoka država in/ali komunistična Kitajska," komentar drugega uporabnika navaja Guardian. 

Biden: Ne imenujte jih protestniki, to so domači teroristi 

Trumpovo administracijo medtem zapušča vse več ljudi, zadnja v vrsti je šolska ministrica Betsy DeVos, ki je Trumpa v izstopni izjavi obtožila "podžiganja nasilja". "Vpliv naše retorike na razmere je povsem jasen, to je bila zame prelomna točka." Pred njo je odstopno izjavo poslala tudi prometna ministrica Elaine Chao, odstopili so tudi nekateri svetovalci in drugi člani administracije. 

Trump prav tako zatrjuje, da je ob izbruhu nasilja nemudoma v Kapitol napotil nacionalno gardo. A številni ameriški mediji poročajo, da je z ukrepom okleval tako dolgo, da je to na koncu moral storiti podpredsednik Pence. 

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je medtem vdor poimenoval za dejanje domačega terorizma, izgrednike pa za teroriste na domačih tleh. "To ni bil nered, to ni bil protest. Ne imenujte jih protestniki, to je bila uporniška, razjarjena množica, uporniki, domači teroristi." 

Medtem se vrstijo tudi pozivi k odstopu novoizvoljene kongresnice Mary Miller, ki je na zborovanju v Washingtonu, dan pred nasilnim vdorom, citirala Adolfa Hitlerja.  

Prav na nacionalno gardo in varnostne sile zdaj letijo številna vprašanja, kako je mogoče, da se je vdor v Kapitol sploh zgodil. Kongresno policijo, ki je varovala kongres in na koncu evakuirala kongresnike, so namreč protestniki preplavili. 

Izjemno očitne so postale razlike med odzivom in pripravljenostjo varnostnih sil med sredinim protestom Trumpovih podpornikov in lanskoletnim protestom Black Lives Matter (Življenja temnopoltih štejejo). Te je pred Kapitolom pričakala nacionalna garda s solzivcem in vodnim topom, kljub mirnim protestom je bilo aretiranih več ljudi kot v sredo – pa še te večinoma zaradi kršenja policijske ure.