Ameriški predsednik Donald Trump, ki je z napadom na iranskega generala Kasema Solejmanija izzval vojaški spopad z Iranom, je prepričan, da bi morala lanska Nobelova nagrada za mir romati v njegove roke. V Toledu v ameriški zvezni državi Ohio je med nedavnim nagovorom svojih podpornikov v okviru predvolilne kampanje namreč izrazil prepričanje, da mu je bila storjena krivica.
"Povedal vam bom nekaj glede Nobelove nagrade za mir. Naj vam povem. Dosegel sem dogovor, rešil sem državo in ravnokar sem slišal, da je voditelj te države nato dobil Nobelovo nagrado za mir, ker je rešil državo. Rekel sem: 'Kaj, ali sem imel jaz kaj pri tem?' Sem, vendar saj veste, tako pač je. Pomembno je, da mi to vemo, to je vse, kar šteje ... Rešil sem veliko vojno, rešil sem nekaj vojn," je dejal užaljeni Trump.
O čem govori Trump?
Čeprav v svojem govoru Trump ni omenil imena Nobelovega nagrajenca niti države, o kateri je bilo govora, pa je jasno, da gre za Etiopijo oziroma tamkajšnjega premierja Abija Ahmeda. 43-letni voditelj je najmlajši predsednik vlade na afriškem kontinentu. Na oblast je prišel aprila 2018 po večmesečnih protivladnih protestih, zaradi katerih je odstopil njegov predhodnik.
Ahmed je vpeljal korenite reforme v tej revni afriški državi, na prostost je izpustil na tisoče opozicijskih aktivistov, izgnanim političnim nasprotnikom nekdanje oblasti pa dovolil vrnitev v domovino. Poleg tega se je zavzel za medijsko svobodo in na nekatera vodilna mesta postavil ženske. Naredil pa je tudi pomembne korake pri reševanju spora s sosednjo Eritrejo.
Oktobra lani je zaradi teh svojih prispevkov k miru v regiji prejel Nobelovo nagrado za mir. To je bil tudi prvi voditelj kakšne države, ki je od leta 2016, ko je bil izvoljen Trump, prejel to prestižno nagrado.
Norveška komisija je v obrazložitvi dejala, da si Ahmed nagrado zasluži zaradi svoje "odločne pobude za razrešitev obmejnega spora s sosednjo Eritrejo". Državi sta bili namreč zaradi meje med letoma 1998 in 2000 v vojni, v kateri je umrlo na desettisoče ljudi. Čeprav sta strani leta 2000 podpisali premirje, pa sta državi tehnično še vedno bili v vojni vse do julija 2018, ko sta Abij Ahmed in eritrejski predsednik Isaias Afwerki podpisala mirovni sporazum. S tem se je končalo dve desetletji dolgo obdobje, ko je bila meja zaprta, trgovanje med državama pa praktično nemogoče.
Ahmed je sodeloval tudi v mirovnih procesih v drugih afriških državah.
Je za mirovni sporazum res zaslužen Trump, kot meni sam?
Ameriški vpliv na mirovni proces je bil minimalen, piše BBC. Največ zaslug za to, da sta državi sedli za pogajalsko mizo, gre Združenim arabskim emiratom, ki imajo tudi sicer velik vpliv na države na območju Afriškega roga. Pomembno vlogo v mirovnem procesu je odigrala tudi Savdska Arabija.
Tuji mediji se sprašujejo, zakaj se je Trump ob Nobelovo nagrado za mir, ki je bila razglašena 11. oktobra, podeljena pa 10. decembra, obregnil šele zdaj. Zanimivo pa je, da Trump uradno ni čestital dobitniku nagrade za mir, pač pa je to storila njegova hčerka Ivanka Trump, sicer Trumpova svetovalka. Ahmedu je čestital tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Je pa Trump večkrat javno izrazil prepričanje, da bi moral Nobelovo nagrado dobiti sam, med drugim tudi zaradi dogovora s Severno Korejo glede jedrskega orožja.
KOMENTARJI (169)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.