Trump še naprej izgublja tožbe, Biden z imeni prvih ministrskih kandidatov

Čeprav Donald Trump vztraja, da ne bo priznal rezultata pravkar končanih ameriških predsedniških volitev, mu za to počasi zmanjkuje pravnih orodij. Še naprej namreč izgublja tožbe, zdaj je že na 30, zavrnilo pa jo je tudi sodišče v Pensilvaniji, kjer je želel razveljaviti milijone glasovnic, ki so jih ljudje oddali po pošti.

Pensilvanski sodnik Matthew Brann je pojasnil, da je bila Trumpova tožba neutemeljena in da gre zgolj za špekulativne obtožbe, za katere nimajo dokazov. Čeprav so poskušali izločiti več milijonov glasovnic, ki so prispele po pošti, je sodnik odločil, da predstavljeni dokazi niso dovolj niti za razveljavitev glasu enega samega volivca. Njegova odločitev Pensilvaniji omogoča, da že v naslednjem tednu potrdijo zmago Joeja Bidna, ki je zbral 80.000 glasov več.

Trumpova kampanja se je sodniku zahvalila za hitro odločitev in se je v nedeljo že pritožila na zvezno prizivno sodišče, namerava pa iti vse do vrhovnega. Pravni strokovnjaki ji ne napovedujejo možnosti za uspeh.

V soboto so Trumpovi pravniki zahtevo za vnovično štetje glasovnic sicer vložili tudi v zvezni državi Georgia, v kateri je Biden Trumpa premagal za 12.000 glasov. Tri milijone dolarjev (preračunano okoli 2,53 milijona evrov) je Trumpova kampanja plačala za ponovno preštevanje glasovnic v dveh največjih okrožjih Wisconsina, kar še poteka. S podobnimi zahtevami Trump poskuša tudi v drugih državah, a sodišč za zdaj še niso uspeli prepričati.

Trumpova odvetniška ekipa počasi razpada, kot sporoča tudi naša dopisnica iz ZDA Tadeja Lampret, je pravnica Sidney Powell trosila tako nore teorije zarote, da so se od nje distancirali. Ostajata tako Rudy Guiliani, ki se od pritiskov kar 'topi', in mladenka, ki po Twitterju moške zmerja, da imajo majhne organe.

Kljub temu je Trump v nedeljo zjutraj republikancem tvitnil, naj se borijo naprej, sam pa je šel v Virginijo igrat golf. Od volitev še ni odgovoril na niti eno novinarsko vprašanje, kar predstavlja pravi rekord v tišini. Nekateri republikanci so začeli zahtevati, da Trump po vseh ponižanjih na sodiščih prizna poraz in Bidnu omogoči dostop do informacij.

Večina republikancev na zvezni ravni sicer še vedno molči, ker stranka Trumpove volivce potrebuje za drugi krog senatnih volitev v Georgii, ki bo 5. januarja. Nekaj jih je sicer javno povedalo, da ni dvoma o zmagovalcu. Med njimi je nekdanji guverner New Jerseyja, predsedniški kandidat in šef Trumpove tranzicije leta 2016 Chris Christie. Ta je Trumpovo odvetniško ekipo pod vodstvom Giulianija imenoval za nacionalno sramoto ter opozoril, da pred kamerami govorijo o prevarah, na sodišču pa si tega ne upajo povedati, ker nimajo dokazov. "Če na sodišču ne podaš dokazov o prevari, potem verjetno te prevare ni," je dejal.

Biden v objavo imen prvih ministrskih kandidatov

Demokrat Biden, zmagovalec ameriških predsedniških volitev, namerava v torek tudi uradno objaviti imena prvih ministrskih kandidatov svoje vlade, ki bo začela delati 20. januarja prihodnje leto, po njegovi prisegi.

Med Bidnovimi kandidati je za položaj finančne ministrice predlagana nekdanja predsednica centralne banke Federal Reserve Janet Yellen, naznanil pa bi naj tudi naslednika Miku Pompeu na položaju državnega sekretarja ZDA. Po neuradnih virih naj bi bil to nekdanji namestnik državnega sekretarja ZDA in nekdanji namestnik svetovalke za nacionalno varnost ZDA Anthony Blinken.

Novoizvoljeni predsednik ZDA je sicer že sporočil imena članov svoje vladne ekipe za nacionalno varnost, med katerimi so veterani prejšnje demokratske vlade predsednika Baracka Obame, kot je nekdanji državni sekretar John Kerry, ki bo postal odposlanec oziroma svetovalec za podnebje. Njegov položaj ne potrebuje senatne potrditve.

Na položaj prvega ministra za domovinsko varnost latinskoameriškega rodu namerava Biden imenovani Alejandra Mayorkasa, ki je bil od leta 2013 do leta 2016 namestnik ministra za domovinsko varnost. Mayorkas se je rodil na Kubi.

Na položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti namerava imenovati Avril Haines, ki je bila v preteklosti namestnica direktorja obveščevalne agencije Cia in namestnica ministra za domovinsko varnost.

Ameriški mediji poročajo tudi, da bo Biden kmalu imenoval tudi nekdanjega namestnika državnega sekretarja Anthonyja Blinkena na položaj državnega sekretarja ZDA in nekdanjega zunanjepolitičnega svetovalca Hillary Clinton Jaka Sullivana na položaj svetovalca za nacionalno varnost.

Na položaj veleposlanice ZDA pri ZN namerava Biden imenovati nekdanjo pomočnico državnega sekretarja ZDA za afriške zadeve Lindo Thomas-Greenfield. Položaj veleposlanika pri ZN Biden tudi vrača na kabinetno raven.

Šef kabineta prihodnje Bele hiše Ron Klain je v nedeljo dejal, da bo Bidnova inavguracija skromnejši dogodek, ker se pandemija novega koronavirusa v ZDA do takrat še ne bo končala in želijo ravnati odgovorno. Klain je kritiziral oviranje tranzicije, saj Biden nima dostopa do preverjanj ozadja ministrskih kandidatov s strani FBI, prav tako nima dostopa do zveznih sredstev, predvidenih za tranzicijo, in do obveščevalnih poročil ali načrtov Trumpove vlade za boj proti koronavirusu.

"Pomanjkanje sodelovanja pri tranziciji je najbolj nepremišljena in neodgovorna stvar, ki jo je Trump naredil na položaju. Volitve so novembra, novi predsednik položaj nastopi januarja in vse se konča, kot bi trenil z očmi. Škoda, ki jo povzroča državi, je velika," pa je dejal nekdanji svetovalec Obame David Plouffe.

Michel in von der Leynova v pogovorih z Bidnom za tesno sodelovanje med EU in ZDA

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa sta se danes po telefonu ločeno pogovarjala z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Bidnom. Oba sta mu čestitala za zmago na predsedniških volitvah ter se zavzela za tesno sodelovanje med EU in ZDA v prihodnje.

Michel je Bidnu med drugim predlagal, da bi strani obnovili močno čezatlantsko zavezništvo, ki bi temeljilo na skupnih interesih in vrednotah, je sporočil njegov predstavnik za odnose z javnostmi. Predsednik Evropskega sveta je tudi pozdravil Bidnovo močno zavezanost partnerjem ZDA ter njegovo podporo sodelovanju z Evropo.

Povabil ga je še na posebno srečanje z voditelji članic unije v Bruslju v prihodnjem letu, na katerem naj bi govorili o skupnih prednostnih nalogah EU in ZDA. Poudaril je, da se je EU pripravljena skupaj z ZDA soočiti z aktualnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, okrevanje gospodarstva, podnebne spremembe, varnost in multilateralizem.

"Zdaj je čas, da združimo moči. V svetu, ki se spreminja, bo naše partnerstvo bolj kot kdajkoli pomembno za zaščito naših državljanov, ponoven zagon naših gospodarstev, ustavitev globalnega segrevanja ozračja in oblikovanje varnejšega sveta. EU in ZDA bosta vedno imeli večji vpliv, če bosta delovali skupaj," je poudaril Michel.

Novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku se je še zahvalil za podporo ločitvenemu sporazumu, ki sta ga lani sklenila EU in Združeno kraljestvo.

Z Bidnom se je po telefonu ločeno pogovarjala tudi von der Leynova. Po pogovoru je tvitnila, da je Bidnova zmaga "nov začetek za globalno partnerstvo med EU in ZDA". "Močna EU in močne ZDA, ki sodelujejo, lahko oblikujejo globalno agendo na podlagi sodelovanja, multilateralizma, solidarnosti in skupnih vrednot," je še zapisala na Twitterju.