Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je ameriški predsednik Donald Trump opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC.
Tožilec ICC Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta.
Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu", ter tudi za družinske člane uradnikov ICC.
Zgolj darilo za Netanjahuja?
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je pozdravil ameriške sankcije proti ICC. "Močno pozdravljam izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij proti tako imenovanemu 'mednarodnemu kazenskemu sodišču'," je zapisal na spletu ter dodal, da so ukrepi sodišča "nemoralni" in da "nimajo pravne podlage".
Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov s strani ICC in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši.
Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu.
Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sicer sankcije leta 2021 odpravil, Khan, ki je nasledil Bensouda, pa je prenehal s preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov.
Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom v nepristranskost slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.
ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.
ICC po sankcijah ZDA obljublja nadaljevanje iskanja pravice žrtvam grozodejstev
Mednarodno kazensko sodišče je obsodilo sankcije ZDA proti njihovim uradnikom in obljubilo, da bo še naprej zagotavljalo pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu. "ICC obsoja ameriško izdajo izvršnega ukaza, s katerim želijo uvesti sankcije proti uradnikom ter škodovati neodvisnemu in nepristranskemu sodnemu delu. Sodišče trdno stoji za svojim osebjem in se zavezuje, da bo še naprej zagotavljalo pravico in upanje milijonom nedolžnih žrtev grozodejstev po vsem svetu," je sporočilo sodišče s sedežem v Haagu.
Vseh 125 članic, civilno družbo in mednarodno skupnost so ob tem pozvali, naj se enotno zavzamejo za "pravičnost in temeljne človekove pravice".
Sankcije je obsodil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kot je zapisal na spletu, te "ogrožajo neodvisnost sodišča in spodkopavajo mednarodni kazenskopravni sistem kot celoto". Costa se je v četrtek sestal s predsednico ICC Tomoko Akane in ji zagotovil podporo EU. Ob tem je poudaril, da ima ICC ključno vlogo pri zagotavljanju pravice žrtvam najhujših zločinov.
Tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije je bil kritičen do sankcij in poudaril ključni pomen sodišča pri boju proti nekaznovanosti. Izvršni ukaz lahko vpliva na tekoče preiskave in postopke, tudi v zvezi z Ukrajino, je nadaljeval ter dodal, da bo EU spremljala posledice ukaza in preučila morebitne nadaljnje ukrepe.
ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Med pobudnicami pisma je neuradno tudi Slovenija.
'ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi'
Sankcije ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču so popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja mednarodnih odnosov, je danes poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. V sporočilu za javnost je uvedbo sankcij obsodila, ameriško spodkopavanje mednarodnega kazenskega prava pa označila za zaskrbljujoče.
"Zaskrbljujoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi. Obseg sankcij in njihova utemeljitev namreč niso nič drugega kot popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja sodobnih mednarodnih odnosov," je dejala Pirc Musar.
Spomnila je, da se je razvoj mednarodnega kazenskega prava prav s podporo ZDA začel leta 1946 s sodnimi procesi v Nürnbergu, kjer so se pred sodniki morali zagovarjati osumljenci, obtoženi zločinov proti človeštvu, storjenih med drugo svetovno vojno, je sporočil urad predsednice republike.
"Zločini proti človeštvu so zločini, ki ne zastarajo in od katerih ne more biti izvzet prav nihče," je nadaljevala. Ob tem je podprla pobudo držav pogodbenic Rimskega statuta, da stopijo v bran sodišču in vsem njegovim uslužbencem, tudi sodnici iz Slovenije Beti Hohler, ki "naj kljub oviram, ki mu jih nastavlja velesila, nadaljuje svoje delo".
Opozorila je, da ZDA z izvršnim ukazom v svet pošiljajo nevarno sporočilo, da so sodniki ICC deležni sankcij "samo zato, ker preganjajo osumljence za ravno take zločine". Dodala je, da bi pravo sporočilo mednarodni skupnosti moralo biti, da je "edino zagotovilo, da posamezniki ne bodo preganjani, da ne sodelujejo pri najhujših zločinih proti človeštvu".
KOMENTARJI (211)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.