Izrael bo 'stopnjeval in razširil' svoje napad

Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla val napadov v središču Teherana. V izjavi so zapisali, da so izvedli obsežne napade na iransko infrastrukturo, dodali pa so tudi, da so zaznali izstrelitve iranskih raket in jih tudi prestregli.

Izrael se je zaobljubil, da bo "stopnjeval in razširil" svoje napade na Iran kot odgovor na iransko raketno obstreljevanje, je v petek dejal izraelski obrambni minister. 

Kmalu zatem so mediji v Iranu poročali o napadu na dve večji jeklarni v osrednjem in jugozahodnem Iranu, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Jeklo je strateško pomemben material, ki je ključen za industrijsko in vojaško proizvodnjo, vključno s proizvodnjo raket, dronov in ladij.

"Ameriško-sionistični sovražnik je v dveh ločenih napadih zadel tovarni Khuzestan Steel na jugozahodu države in Mobarakeh Steel v Isfahanu. Reševalne enote so takoj prispele na kraj dogodka," sta po navedbah AFP poročali iranska tiskovna agencija Fars in državna radiotelevizija IRIB.

Izrael je pred tem danes po navedbah vojske izvedel tudi obsežne napade na Teheran, hkrati je po poročanju BBC napadel glavni obrat za proizvodnjo raket in morskih min v Jazdu v osrednjem Iranu.

Tarča izraelsko-ameriških napadov sta bila tudi dva iranska jedrska objekta, obrat za predelavo urana v Ardakanu v provinci Jazd in nedejaven težkovodni reaktor blizu mesta Arak v osrednjem delu države. Iranski mediji so poročali, da ni prišlo do smrtnih žrtev ali uhajanja radioaktivnih snovi, slednje je kasneje potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

Na današnje napade na infrastrukturo v Iranu se je odzval zunanji minister Abas Aragči in na omrežju X zapisal, da to nasprotuje trditvam ZDA o diplomaciji in pogajanjih. "Izrael trdi, da je deloval v sodelovanju z ZDA. Za svoje zločine bodo plačali VISOKO ceno," je dodal.

V izraelsko-ameriških napadih drugod po državi, med drugim na mesto Kom, je bilo danes skupno ubitih več kot 40 ljudi. Skupno število žrtev v Iranu od začetka vojne pa je po zadnjih podatkih preseglo 1900, še več kot 20.000 je ranjenih, navajata katarska Al Jazeera in španska tiskovna agencija EFE.

Na drugi strani, kljub ameriških trditvam o uničenju skoraj vseh kapacitet, Iran nadaljuje z raketnimi napadi. Minulo noč so bila tarča vojaška oporišča v Kuvajtu, Savdski Arabiji in Bahrajnu. 

V napadu v Bahrajnu sta bila po navedbah Iranske revolucionarne garde poškodovana ameriški obrambni sistem Patriot v bližini letalske baze Isa in hangar za izvidniško letalo Poseidon. Na spletu se je razširil tudi posnetek poskusa prestrezanja lovca ameriške mornarice F/A-18 med izvajanjem napadov na jugu Irana. Protiletalska raketa, najverjetneje izstreljena iz prenosnega sistema za zračno obrambo (MANPAD), je eksplodirala v neposredni bližini letala, vendar je to nadaljevalo let.

Droni naj bi po navedbah Irana uničili tudi ameriške rezervoarje za gorivo, hangar za drone MQ-9 Reaper in satelitsko komunikacijsko anteno v kuvajtski letalski bazi Ali Al Salem. Tretji napad so izvedli na letalsko oporišče Prince Sultan v Savdski Arabiji, je sporočila revolucionarna garda. Napadov ZDA ali katera koli od držav Perzijskega zaliva še niso potrdile.

ZDA razmišljajo o napotitvi do 10.000 dodatnih kopenskih vojakov na Bližnji vzhod, poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na ameriške obrambne uradnike. Pentagon naj bi Donaldu Trumpu ponudil več vojaških možnosti v regiji, čeprav ta trdi, da z Iranom potekajo "produktivni" mirovni pogovori - trditve, ki jih je Teheran hitro zavrnil.

Mohammad Bagher Ghalibaf, ki je potencialni sogovornik z administracijo Trumpa, je v objavi na X zapisal: "Kako lahko ZDA, ki niti ne morejo zaščititi svojih vojakov v svojih oporiščih v regiji in jih namesto tega skrivajo v hotelih in parkih, zaščitijo na našem ozemlju?"

V četrtek je Trump preložil napovedan napad na iransko infrastrukturo za 10 dni, do 6. aprila. Pred tem je grozil, da bo to storil, če Iran ne bo ponovno odprl Hormuške ožine. Iransko zaprtje ožine - ene ključnih svetovnih poti za prevoz nafte - je bil pomemben dejavnik pri dvigu cen energije od začetka konflikta.

Vojaški analitik Michael Clarke je za Sky News ocenil, da je šlo pri Trumpovih grožnjah za "blef". Obstaja več argumentov proti temu, je dejal, vključno s tem, da bi to sprožilo katastrofalno serijo napadov "oko za oko" s strani Iran, kar bi imelo velike gospodarske posledice. Predsednik Trump torej "išče izhod", saj se mu je "verjetno posvetilo, kaj bi tovrstna odločitev prinesla," je dodal Clarke. 

Iranski zunanji minister Abbas Aragči je generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu povedal, da je preprečevanje poti plovilom, povezanih s "sovražnikom in njihovimi zavezniki", skozi Hormuško ožino zakonita pravica Irana, poroča Reuters.

Medtem se je cena surove nafte Brent – svetovnega standarda – v četrtek znova dvignila nad 100 dolarjev za sod. V začetku tega tedna je padla pod trimestno številko, potem ko je Donald Trump govoril o možnosti morebitnega mirovnega sporazuma z Iranom – vendar se zdi, da je Teheranovo zanikanje takšnih pogovorov ceno ponovno dvignilo.

V četrtek je Izrael trdil, da je ubil poveljnika mornarice iranske revolucionarne garde Alirezo Tangsirija – ki naj bi bil ključni uradnik, ki je nadzoroval zaprtje ožine.

V Teheranu so se protestniki v velikem številu znova zbrali na nočnem protiameriškem in protiizraelskem shodu. Nekateri so držali plakate z novim vrhovnim voditeljem Mojtabo Hamenejem v znak podpore iranskemu klerikalno-vojaškemu establišmentu.

Po poročanju Iran International, britanske proopozicijske radiotelevizije, podobni protesti potekajo vsako noč v večjih mestih in vključujejo oboroženo spremstvo.

Protesti proti ameriškim in izraelskim napadom potekajo že od začetka napadov, na njih pa so prisotni tudi številni nasprotniki in kritiki režima, ki nasprotujejo tuji intervenciji. 

Vance naj bi bil v zadnjem času udeležen v posredni komunikaciji z Iranci in pogovorih z zavezniki ZDA v Perzijskem zalivu. Opravil je tudi več telefonskih pogovorov z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, pri čemer je bil - enako kot še pred začetkom vojne - skeptičen do izraelskih optimističnih ocen glede tega, kako bi se lahko vojna odvila, navaja Axios.

V tej luči se krepijo ugibanja, da bi lahko Vance prevzel vlogo glavnega pogajalca na strani ZDA namesto posebnega odposlanca Stevea Witkoffa.

Vance je v preteklosti tudi izražal nenaklonjenost ameriškemu vojaškemu posredovanju v tujini, zato bi bil lahko kot sogovornik bolj sprejemljiv za Iran.

Svetovalci podpredsednika ZDA po navedbah Axiosa menijo, da je zaradi tega manj sprejemljiv za Izrael. Vance sicer podpira Izrael, vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih naraščajočih neskladij med cilji ZDA in Izraela, medtem ko se vojna nadaljuje, so še povedali viri blizu podpredsednika.

V Teheranu na drugi strani še niso potrdili, da bi se nameravali neposredno pogajati z ZDA. Prav tako ni jasno, kdo bi v tem primeru prevzel vlogo glavnega pogajalca na iranski strani, potem ko je bilo od začetka vojne ubitih več najvišjih iranskih uradnikov. Kot glavna kandidata se omenjata predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Aragči.

Vlogo glavnega posrednika v pogajanjih pa naj bi prevzel Pakistan, ki se je po navedbah varnostnih virov zavzel za zaščito Aragčija in Galibafa ter prosil Washington, naj jima prizanese. Izrael naj bi ju nato umaknil s seznama za likvidacijo.

Pakistanski zunanji minister Išak Dar je danes govoril tudi s kitajskim kolegom Wang Yijem, ki je dejal, da je Kitajska pripravljena okrepiti sodelovanje s Pakistanom, da bi prispevala k miru na Bližnjem vzhodu, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Obe strani sta se dogovorili, da bosta "skupaj spodbujali premirje in konec sovražnosti, se zavzeli za ponoven začetek pogajanj, varnost civilnih ciljev in plovnih poti ter podprli vodilno vlogo Združenih narodov", sta v skupni izjavi sporočila ministra.

"Za namerno napadanje civilistov v oboroženih spopadih ter za napade na diplomatske objekte ni nobenega opravičila," po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše v izjavi, objavljeni po dvodnevnem ministrskem srečanju v imenu vseh članic skupine G7, tudi ZDA.

Ministri skupine G7, ki jo sestavljajo Nemčija, Kanada, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in ZDA, so se v izjavi tudi zavzeli za ublažitev gospodarskih šokov v svetu, ki so jih izzvale motnje v dobavnih verigah zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Ob tem so poudarili nujnost trajne obnove varne in brezplačne svobode plovbe v Hormuški ožini.

Drugi dan zasedanja v Franciji se je ostalim ministrom iz držav skupine pridružil ameriški državni sekretar Marco Rubio, nanj pa so povabili tudi kolege iz Indije, Brazilije, Ukrajine, Savdske Arabije in Južne Koreje.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je po srečanju poudaril, da skupina G7 ostaja zavezana zmanjšanju posledic vojne v Iranu. Dodal je, da nič ne opravičuje napadov in da je treba civiliste zaščititi.

Povedal je še, da se je Rubio strinjal, da bo poročal Svetu EU za zunanje zadeve in da bodo sodelovali pri iskanju rešitve za ponovno vzpostavitev prometa skozi ožino, še poroča britanski BBC.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper, ki se je tudi udeležila srečanja G7, je po navedbah BBC pozvala k hitri rešitvi konflikta. Poudarila je še, da Iran ne sme imeti za talca svetovnega gospodarstva s tem, da blokira Hormuško ožino.

Medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres ostaja osredotočen na celovito in trajno umiritev konflikta, pa so po besedah Stephana Dujarrica potrebni takojšnji ukrepi za lajšanje posledic vojne na humanitarno pomoč in kmetijstvo.

Delovno skupino bodo tvorili predstavniki trgovinskih, pomorskih in drugih agencij ZN, ki bodo iskali in predlagali tehnične rešitve za pretok pomoči in gnojil skozi ožino. Prizadevanja bodo podobna drugim podobnim, kot je bila na primer humanitarna operacija ZN v Gazi in inšpekcije ter nadzorni mehanizem v Jemnu, je dejal Dujarric.

Tiskovni predstavnik ZN je dejal, da je Guterres v stiku z Američani in Iranci, kakor tudi Egipčani, Pakistanci in veleposlanikom Bahrajna pri ZN, ne pa še tudi z Izraelci. Za ZN je najbolj pomembna podpora Irana in veleposlanik te države pri ZN v Ženevi Ali Bahreini je nekaj ur po Dujarricevi novinarski konferenci dejal, da so pripravljeni sodelovati.

Bahreini je na omrežju X objavil, da je Iran sprejel prošnjo ZN za varno pot nujne humanitarne pomoči in kmetijskih pošiljk skozi Hormuško ožino. "Ta ukrep odraža nadaljevanje iranske zaveze v podporo humanitarnim prizadevanjem in zagotavljanju, da bistvena pomoč pride brez odlašanja do tistih, ki jo potrebujejo," je povedal.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil resne dvome, da bosta Izrael in ZDA dosegla menjavo režima v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da bi bila Nemčija pripravljena prispevati k zagotavljanju varnosti plovbe v Hormuški ožini, vendar le z mandatom mednarodne skupnosti in parlamenta v Berlinu.

"Ali je menjava režima res njihov cilj? Če je to cilj, ne verjamem, da ga bodo dosegli. V preteklih konfliktih se je to večinoma izjalovilo," je dejal Merz, pri čemer je kot primer izpostavil vojno v Afganistanu, navaja AFP.

"Resno dvomim, da sploh obstaja strategija in da se ta strategija uspešno izvaja. V tem smislu bi se lahko vse skupaj še podaljšalo," je še menil nemški kancler, ki je danes nagovoril udeležence foruma, ki ga je organiziral nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).

Merz je menil tudi, da se je predsednik ZDA Donald Trump sprijaznil s stališčem velike večine evropskih zaveznic, ki so zavrnile njegove pozive k sodelovanju v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu in vztrajajo, da to ni njihova vojna. Trump je zaradi tega sicer večkrat ostro kritiziral članice zveze Nato.

Nemčija bi bila ob tem po kanclerjevih besedah pripravljena prispevati, tudi z vojsko, k zagotavljanju varnosti plovbe v Hormuški ožini, ki jo je Iran skoraj popolnoma zaprl za ladijski promet, kar je povzročilo hude pretrese na svetovnih energetskih in drugih trgih. Vendar pa je kaj takega po njegovi oceni še daleč. "Za to je potreben mednarodni mandat, potrebna je odobritev nemškega parlamenta, pred tem pa še sklep vlade," je pojasnil Merz.

Opozoril je še, da bi lahko energetska kriza v primeru podaljševanja vojne na Bližnjem vzhodu prisilila Nemčijo, da bo morala elektrarne na premog uporabljati dlje, kot so sprva predvidevali, in zamakniti oziroma upočasniti načrtovan prehod na obnovljive vire energije.