Trump odpravil omejitve glede uporabe kopenskih min

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v petek odpravila omejitve ameriški vojski glede uporabe kopenskih min, orožja, ki ga je več kot 160 držav prepovedalo zaradi njihovih posledic na civiliste. Trump je odločitev prikazal kot skrb za varnost ameriških vojakov. "Predsednik ne bo sprejel tveganja za ameriške vojake," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Stephanie Grisham.

Uradniki Pentagona so za CNN sporočili, da se je za to Trumpova administracija odločila po pregledu, ki ga je leta 2017 sprožil takratni obrambni minister Jim Mattis, ki je ugotovil, da prejšnja prepoved uporabe kopenskih min zunaj Koreje "povečuje tveganje za uspeh misije" in lahko poveča možnosti za ameriške žrtve. Nova politika, ki jo priporoča Pentagon, naj bi omogočila operativno uporabo kopenskih min le, če imajo funkcijo 30-dnevnega samouničenja ali samoaktivacije, kar pomaga pri preprečevanju civilnih žrtev. Nova politika bi omogočila tudi razvoj, proizvodnjo in nabavo kopenskih min le, če imajo te lastnosti.

Omenjeni korak predstavlja velik preobrat glede na pristop administracije Baracka Obame, ki se je leta 2014 zavezala, da se bodo ZDA držale predvsem Ottavske konvencije iz leta 1997, mednarodnega sporazuma, ki je prepovedal uporabo, zaloge, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Obamova politika se je zavezala, da bo po poteku zamenjala kopenske mine v ameriških zalogah in ukazala uničenje zalog, ki niso potrebne za obrambo Južne Koreje. Je pa Obamova politika ameriški vojski omogočila nadaljnjo uporabo kopenskih min na Korejskem polotoku, kjer je nameščenih približno 28.000 ameriških vojaških enot. To izjemo so sicer kritizirale nekatere nevladne organizacije.

Odpravljanje omejitev glede uporabe kopenskih min so že kritizirali nekateri zakonodajalci in borci proti minam.

"Poročila, da namerava Bela hiša umakniti politiko protipehotnih min, so skrb vzbujajoča. Kolikor vem, se noben poslanec kongresa ni posvetoval o tej neposredni napovedi. Danes sem prosil ministra za obrambo in predsednika skupnih načelnikov, da zadržita kakršno koli odločitev, dokler ne bomo o njej razpravljali," je v izjavi dejal demokratski senator Patrick Leahy iz Vermonta. "Trenutna politika, ki omejuje uporabo tega v celoti neselektivnega orožja na Korejskem polotoku, je vrhunec skoraj 30-letnih postopnih korakov, ki sta jih po obsežni analizi in posvetovanju naredili tako demokratična kot republikanska uprava, v smeri vse večjega globalnega soglasja, da bi protipehotne mine morali prepovedati," je dodal dolgoletni borec proti minam Leahy.

Uradniki Pentagona so za CNN sporočili, da se je Trumpova administracija tako odločila po pregledu, ki ga je leta 2017 sprožil takratni obrambni minister Jim Mattis, ki je ugotovil, da prejšnja prepoved uporabe kopenskih min zunaj Koreje "povečuje tveganje za uspeh misije" in lahko poveča možnosti za ameriške žrtve. Nova politika, ki jo priporoča Pentagon, naj bi omogočila operativno uporabo kopenskih min le, če imajo funkcijo 30-dnevnega samouničenja ali samoaktivacije, kar pomaga pri preprečevanju civilnih žrtev. Nova politika bi omogočila tudi razvoj, proizvodnjo in nabavo kopenskih min le, če imajo te lastnosti.

Po podatkih nevladne organizacije Landmine Monitor so v letih 1999–2018 mine zahtevale več kot 130.000 žrtev, večina umrlih pa je bila civilistov. Številne smrti civilistov, ki so jih povzročile mine, so se zgodile leta po koncu konflikta, v katerem je bilo orožje prvič uporabljeno. Njihova široka uporaba, zlasti v več afriških konfliktih, je pomagala zagnati globalno gibanje, ki je zahtevalo odstranitev in prepoved kopenskih min v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

"Trumpova politika je korak nazaj v preteklost, tako kot številne druge njegove odločitve, in pošilja ravno napačno sporočilo tistim, ki se trudijo, da bi svet rešili kopenskih min," je dejala Jody Williams, ki je leta 1997 skupaj z Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min prejela Nobelovo nagrado za mir.