Trump lagal o financiranju Ukrajine, carinah, več izjav brez konteksta

ABC News je z inštitutom za preverjanje dejstev PolitiFact preveril izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa med torkovim govorom v ameriškem kongresu. Ugotovili so, da je predstavnik ZDA izrekel več laži ali pa je podatke navajal brez konteksta. Njegove izjave so sicer z znaki z napisom "laž" med govorom večkrat označili tudi demokratski predstavniki v kongresu.

Trump je med drugim izjavil, da so ZDA zapravile okoli 350 milijard dolarjev (dobrih 327 milijard evrov) za podporo obrambi Ukrajine. Trditev ne drži, navaja ameriški medij.

Po navedbah posebnega generalnega inšpektorja, odgovornega za nadzor porabe, povezane z vojno v Ukrajini, je namreč kongres od začetka vojne v Ukrajini v resnici namenil 182,75 milijarde dolarjev (dobrih 171 milijard evrov). Od tega denarja je bilo približno 119 milijard dolarjev (dobrih 111 milijard evrov) namenjenih za neposredno korist Ukrajine, približno 65,9 milijarde dolarjev (slabih 62 milijard evrov) je bilo v obliki vojaške pomoči.

Nekateri uradniki Bele hiše so sicer pojasnili, da naj bi Trump ob svojih navedbah upošteval tudi inflacijo, ki pa sicer ne vpliva na dejanski znesek, ki ga je dodelil kongres.

Trump je dejal tudi, da je Evropa porabila 100 milijard dolarjev (slabih 94 milijard evrov) za podporo vojnih prizadevanj Ukrajine, a so evropske države po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu za podporo Kijevu porabile okoli 140 milijard dolarjev (dobrih 131 milijard evrov), obljubile pa so še približno 120 milijard dolarjev (dobrih 112 milijard evrov).

Trumpovo trditev, da t. i. zlate karte ne potrebujejo odobritve kongresa, pa so označili kot zavajajočo. Strokovnjaki za priseljevanje so poudarili, da predsednik države brez kongresa ne more niti ustvariti novega programa zelenih kart niti zapreti obstoječega.

Trump je napovedal načrt, da bo ljudem omogočil zakonito stalno prebivanje v ZDA, če bodo plačali pet milijonov dolarjev (slabih 4,7 milijona evrov). Tako imenovana "zlata karta" bi bila podobna zeleni karti, saj bi ljudem omogočila trajno življenje in delo v ZDA ter zagotovila pot do državljanstva.

Od 300-letnikov, ki prejemajo plačilo države, do otrok z avtizmom

Ameriški predsednik je poudaril tudi, da je mandat dobil na volitvah, kar drži, a preverjevalci dejstev ob tem poudarjajo, da njegova zmaga nikakor ni bila prepričljiva. Trump je zmagal v vseh sedmih državah, za katere so politični analitiki dejali, da bodo odločile volitve, rezultati pa so pokazali tudi, da je Trump povedel tako v tradicionalno republikanskih okrajih kot tudi v nekaterih tistih, ki običajno podpirajo demokratske kandidate. Vendar pa so odstotki pokazali, da njegova prednost glede na zgodovinske standarde ni bila tako velika.

Izrekel je tudi zavajajočo trditev, da je Elon Musk v sistemu socialne varnosti našel ljudi, stare že 369 let. Najbogatejši Zemljan je namreč na svojem družbenem omrežju dejal, da je v podatkovni bazi socialne varnosti našel milijone ljudi, starejših od 110 let, vključno z enim, ki je bil v starostnem razredu 360–369.

Trump je njegovo "odkritje" ponovil, ko je dejal, da več sto ljudi, starejših od 220 let, po podatkih Uprave za socialno varnost še vedno prejema čeke, ena oseba pa da je celo starejša od 360 let. da je v ZDA več kot 4,7 milijona ljudi, starejših od 100 let, ki še vedno prejemajo državna finančna sredstva. 

Kot poroča CNN velika večina teh oseb v bazi podatkov nima navedenega datuma smrti, kar pa ne pomeni, da dejansko prejemajo mesečna izplačila. Javni podatki Uprave za socialno varnost kažejo, da je decembra 2024 približno 89.000 ljudi, starih 99 let ali več, prejemalo socialnovarstvene ugodnosti, kar ni niti blizu milijonom, o katerih je govoril Trump.

Tudi vršilec dolžnosti komisarja uprave za socialno varnost Leland Dudek, ki ga je na to mesto imenovala trenutna Trumpova administracija, je februarja skušal popraviti navedbe Muska. "Gre za osebe, ki v naših evidencah s številko socialnega zavarovanja nimajo datuma smrti. Ni nujno, da ti posamezniki prejemajo ugodnosti," je dejal Dudek.

Vladne baze podatkov lahko nekoga označijo kot starega 150 let zaradi razlogov, ki so značilni za zapleteno podatkovno zbirko socialne varnosti, ali zaradi manjkajočih podatkov, vendar to ne pomeni, da so milijoni plačil goljufivo dostavljeni ljudem neverjetne starosti, pa piše ABC News.

"Nedolgo nazaj je imel en od 10.000 otrok avtizem. Zdaj je to le že pri enem od 36. Nekaj je narobe." Trumpova trditev delno drži, vendar pa je brez konteksta, opozarjajo preverjevalci dejstev.

Ni namreč jasno, kako sta Trump in minister za zdravje in socialne zadeve Robert F. Kennedy ml. prišla do prvotne številke ena proti 10.000. Drži sicer drugi podatek o trenutni statistiki ena proti 36, prav tako pa tudi njegova trditev, da število primerov avtizma narašča.

Glede na podatke centrov za nadzor in preprečevanje bolezni je bil leta 2000 približno 1 od 150 otrok v ZDA, rojenih leta 1992, diagnosticiran z avtizmom. Že leta 2020 pa je bil diagnosticiran eden od 36 otrok, rojenih leta 2012. 

Trditve o okolju in podnebju

"Končali smo nore odloke prejšnje administracije glede električnih vozil, s čimer smo rešili naše avtomobilske delavce in podjetja pred gospodarskim uničenjem." Tudi pri tej izjavi so preverjevalci dejstev poudarili, da ji manjka kontekst. Bidnova administracija namreč ni uvedla odlokov glede električnih vozil, je pa Bidnova agencija za varstvo okolja marca lani uvedla standarde emisij iz izpušne cevi. Poudarili so tudi, da bi ti standardi vplivali le na avtomobile med leti 2027 in 2032.

Trump pa je napačno ocenil, da je pariški sporazum ZDA stal bilijone evrov. S slednjim je sicer upravičeval svojo odločitev o odstopu od podnebnega sporazuma. Kot so poudarili pri ABC Newsu, je svetovalno podjetje NERA Economic Consulting ugotovilo, da bi omejitve emisij fosilnih goriv povzročile višje stroške proizvodnje, višji stroški proizvodnje pa bi povzročili zaprtje nekonkurenčnih proizvodnih podjetij. Slednje bi pomenilo manj delovnih mest v proizvodnji.

Svetovalec je ocenil tudi, da bi te izgube in njihovi posredni učinki zunaj proizvodnega sektorja znašali 1,1 milijona izgubljenih delovnih mest do leta 2025 in 6,5 milijona do leta 2040. Izguba delovnih mest bi povzročila ustrezen upad bruto domačega proizvoda, z izgubo v višini 250 milijard dolarjev do leta 2025, ki se do leta 2040 naraste na tri bilijone dolarjev.

Podnebni sporazum torej ZDA ni stal več bilijonov dolarjev, čeprav bi jih hipotetično lahko v prihodnosti. A tudi če bi se to zgodilo, študija poudarja, da dolgoročne projekcije niso upoštevale vseh izravnalnih pridobitev delovnih mest in rasti BDP, povezanih s prehodom na čiste tehnologije.

Carine – manjka kontekst, drži in ne drži

Trump je dejal tudi, da bodo uvedbe carin tudi Američani občutili "manjše motnje", pri čemer pa preverjevalci dejstev poudarjajo, da manjka kontekst.

Yale Budget Lab ocenjuje, da bi lahko tarife povprečno gospodinjstvo stale do 2000 dolarjev (slabih 1900 evrov) letno. Kitajska in Mehika sta na primer velika izvoznika avtomobilov in avtomobilskih delov, carine pa bi lahko zvišale stroške novega avtomobila za več kot 3000 dolarjev (2800 evrov) na vozilo. Lanskoletne povprečne cene novega avtomobila so znašale 44.811 dolarjev (skoraj 42.000 evrov), glede na JP Morgan Research.

Večina ekonomistov napoveduje, da se bodo zaradi carin dvignile cene, posledično pa tudi inflacija. Potrošniki bodo občutili predvsem podražitev hrane, bencina, oblačil, obutve, igrač in drugih gospodinjskih predmetov.

"Mehiške oblasti zaradi carin izročile 29 največjih vodij kartelov. Želijo nas osrečiti,"  je glede carin še dejal ameriški predsednik, kar drži.

Minuli teden je namreč Mehika ob robu dvostranskega srečanja mehiškega varnostnega kabineta in mehiškega ministra za gospodarstvo z ameriškimi kolegi sporočila, da bodo ZDA predali 29 kriminalcev. Enega od teh – Rafaela Cara Quintera – so ZDA zahtevale že desetletja.

Čeprav je mehiška vlada prekršila nekatere mehiške zakone ter sprejela nekaj vprašljivih potez, pa so dogovor upravičevali, češ da je to vprašanje nacionalne varnosti ter da gre za ukrep po prejemu zahtev ameriške vlade. Mnogi v Mehiki potezo vidijo kot način, kako ugoditi Trumpu in ga prepričati, da začasno prekine ali prekliče ameriške carine proti Mehiki.

Komentiral pa je tudi indijske, južnokorejske in kitajske carine. "Indija zaračunava avtomobilske tarife v ZDA, ki so višje od 100 odstotkov, povprečne tarife Kitajske za naše izdelke pa so dvakrat večje od tistih, ki jih zaračunavamo mi, povprečna tarifa Južne Koreje pa je štirikrat višja," je dejal. Navedbe so sicer napačne.

Kot piše ABC News, je Indija je v preteklosti uvedla visoke carine na uvožena vozila s stopnjami do 125 odstotkov, vendar je v želji po izboljšanju trgovinskih odnosov z ZDA kasneje znižala najvišje stopnje za luksuzne avtomobile s 150 na 70 odstotkov. Z drugimi doplačili so tarife sicer še vedno višje od 100 odstotkov, vendar indijska vlada aktivno pregleduje svoje uvozne tarife.

Kitajske tarife se medtem aktivno spreminjajo, deloma tudi zaradi medsebojne trgovinske vojne s Trumpovo administracijo.

Povprečna carinska stopnja Južne Koreje medtem znaša okoli 13,4 odstotka. Vendar pa je sporazum med državama o prosti trgovini (ki so ga sklenili leta 2007, velja pa od leta 2012) znižal ali odpravil večino carin med državama. Južna Koreja trdi, da je od leta 2024 povprečna carinska stopnja na uvoz iz ZDA približno 0,79 odstotka na podlagi efektivne carinske stopnje pred povračilom dajatev.

Je cena jajc pod Bidnom res ušla izpod nadzora?

Trump je med drugim dejal, da je njegov predhodnik Joe Biden dovolil, da je cena jajc ušla izpod nadzora. "Trdo delamo na tem, da bi jo znova znižali," je dejal. Ameriški medij je ob izjavi komentiral, da ji manjka kontekst.

Poudarili so, da so se cene jajc zaradi inflacije v času Bidnove administracije res zvišale, a da so poskočile tudi nedavno, ko je bil na položaju že Trump. Razlog za rast cen je ptičja gripa, ki je od leta 2022 povzročila pogin 136 milijonov ptic, poroča American Farm Bureau Federation. Cene jajc so se takrat po podatkih Urada za statistiko dela zgolj v letu 2022 dvignile z 1,93 dolarja (1,80 evra) za ducat jajc na 4,82 dolarja (4,50 evra).

Cene so kasneje upadle ter se do konca Bidnovega predsedovanja obdržale na lestvici med dvema in tremi dolarji (1,87 in 2,80 evra). Letos januarja pa so se zaradi ptičje gripe znova dvignile na rekordno visoko vrednost: 4,95 dolarja (4,62 evra).

Izjave, da je oddelek za vladno učinkovitost (DOGE) našel "na stotine milijard dolarjev vredne goljufije" medtem preverjevalci dejstev niso mogli preveriti. DOGE namreč še ni objavil svojega celotnega dela ali navedel, kaj so označili za goljufijo. Oddelek sicer trdi, da je s prodajo sredstev, odpovedmi pogodb, ponovnimi pogajanji, izbrisom goljufij in nepravilnih plačil, odpovedmi nepovratnih sredstev, prihranki obresti, programskimi spremembami, regulativnimi prihranki in zmanjšanjem delovne sile prihranil 106 milijard dolarjev (dobrih 99 milijard evrov) državnega denarja.

Tudi sam Musk je prejšnji teden v podcastu Joeja Rogana dejal, da gre večinoma za zmanjšanje "zapravljanja" in ne za goljufije. "Samo zvezna vlada bi se lahko izognila tej ravni stroškov. Večinoma niso goljufije, zgolj nepotrebni stroški," je dejal.