'Stisnila mu je roko in se 90 minut trudila, da bi mu zlezla pod kožo'

Kaj se je dogajalo, so dobro povzeli v uvodu članka pri New York Timesu: "Kamala Harris je Trumpu stisnila roko, ko je stopila na oder, nato pa se je naslednjih 90 minut trudila, da bi mu zlezla pod kožo."

A Trump se ni pustil sprovocirati na način, kot je marsikdo pričakoval. In Harrisova se je odrezala bolje, kot je marsikdo pričakoval. 

Doslej se je namreč na javnih soočenjih, denimo ob prejšnjih volitvah, ko si je prav tako želela demokratsko nominacijo, pa tudi na nastopih v podpredsedniški vlogi, zapletala v nespretne retorične spodrsljaje, ki jih je prikrivala z nervoznim smehom. 

Tokrat se je zbrala in pokazala svoje tožilske sposobnosti, kar je pomenilo, da se je Trump znašel v obrambnem položaju, namesto v položaju suverenega izzivalca.

Koga bi pojedel Vladimir Putin?

S katerimi ostrejšimi, pikrimi, zabavnejšimi izjavami je torej postreglo soočenje?

"Vladimir Putin bi ga pojedel za kosilo," je Harrisova navrgla Trumpu, ki se je že večkrat pohvalil, da bi na hitro končal vojno v Ukrajini. Demokratska kandidatka je dejala, da so zavezniki Nata hvaležni, da Trump ni več predsednik. "V nasprotnem primeru bi Putin sedel v Kijevu in se zazrl v preostalo Evropo, začenši s Poljsko."  Trumpa je obtožila, da je tarča mednarodnega posmeha. "Kot podpredsednica Združenih držav sem potovala po svetu in svetovni voditelji se smejijo Donaldu Trumpu." Ob tem se je lahko še pohvalila, da ima kot demokratska kandidatka podporo nekdanjega republikanskega podpredsednika Dicka Cheneyja in članice kongresa Liz Cheney. 

Komentatorji na družbenih omrežjih so sicer prepričani, da vojne morda sploh ne bi bilo, če bi v Beli hiši v času Bidna bival Trump, ki je imel do samodržcev drugačen odnos. Prepričani so, da je Bidnova administracija podžigala Putina in da se zdaj stranka, ki je nekoč nasprotovala vojnam, povezuje z orožarsko industrijo, ki želi na čelu države tistega, ki mu je več do denarja in orožja kot do miru. 

Je pa Harrisova tudi izzvala Trumpa, naj 800.000 poljskim Američanom pove, kako bo obravnaval evropske ozemeljske ambicije ruskega predsednika.

Harrisova je sicer morda celo kakšnega svojega volivca presenetila z izjavo, da sta oba s Timom Walzom lastnika orožja. Walz je njen podpredsedniški kandidat. "Oba s Timom Walzom sva lastnika orožja. Nikomur ne bomo jemali orožja, zato nehajte z nenehnim laganjem o teh stvareh."

Da ima v lasti orožje, sicer ni povedala prvič, a lastništvo orožja je vroča politična točka tako za republikance kot za demokrate. Podporniki slednjih zahtevajo ostrejše ukrepe na tem področju, medtem ko podporniki prvih nasprotujejo kakršnim koli spremembam.

Ne glede na izjave Harrisove na soočenju drži, da se je doslej zavzemala za spremembe. Leta 2023 je predsednik Biden ustanovil Urad Bele hiše za preprečevanje nasilja z orožjem, ki ga nadzira Harrisova. Podprla je tudi dvostranski zakon o varnejših skupnostih, ki ga je Biden podpisal leta 2022.

Med soočenjem je Trump nekoliko pobožal ego izobčenca na evropskem parketu, madžarskega premierja Viktorja Orbana. Označil ga je za enega najbolj spoštovanih mož.

Privrženci Harrisove so hitro opozorili, da je Orban kot eden izmed konservativnih populistov znan po omejevanju priseljevanja in pravic LGBTQ+. Prav tako je zatrl tisk in sodstvo v svoji državi, hkrati pa ohranja tesne odnose z Rusijo. Harrisova pa je Trumpu očitala: "Znano je, da občuduje diktatorje."

A če je Harrisova za Trumpa prepričana, da želi biti diktator, je Trump prepričan, da je protikandidatka marksistka. 

"Njen oče je marksistični profesor ekonomije in jo je dobro učil."

Kdo je torej Donald Harris, nekdanji profesor ekonomije na univerzi Stanford? Profesor Harris, ki je zdaj star 86 let, je bil prvi temnopolti profesor, ki je dobil službo na univerzi, ki je ena najprestižnejših akademskih ustanov v ZDA. Rojen na Jamajki je prišel v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, da bi študiral ekonomijo in doktoriral na kalifornijski univerzi Berkeley. Njegovo imenovanje za profesorja ekonomije na Stanfordu sredi 70. let prejšnjega stoletja je bilo kontroverzno, saj ga je študentski časopis opisal kot marksističnega učenjaka.

Njegovi pogledi so se zelo razlikovali od ekonomije, ki je podpirala prosti trg in trdila, da ponudba in povpraševanje narekujeta proizvodnjo in cene.

Harrisova danes zatrjuje, da podpira svobodno gospodarstvo, se je pa med kampanjo poklonila svojemu očetu in dejala, da jo je naučil biti neustrašna.

Debata o ekonomiji je za povprečnega Američana skoraj zagotovo najpomembnejši del kampanje. V nekoč obljubljeni deželi mnogi živijo vse prej kot dobro in obeti niso pozitivni. 

Kandidata sta se tako dotaknila vprašanj od stanovanj do davkov in tarif do inflacije.

S prstom sta kazala drug na drugega glede trenutnega stanja gospodarstva, hkrati pa sta trdila, da je njuna politika pomagala pri okrevanju. 

Harrisova je sicer na začetku zabredla v osebne vode in takoj omenila svoje otroštvo v družini srednjega razreda. S tem se je distancirala od Trumpa, potomca bogataša, ki je sam postal milijarder. To je pravzaprav strategija, ki se je demokrati oklepajo vse od začetka kampanje, ko se skušajo predstaviti kot rešitev za srednji razred za razliko od "bogataša Trumpa". Ta poskus se je na demokratski konvenciji nekoliko izjalovil, potem ko so se na družbenih omrežjih začele pojavljati kritike, da so ljudje, ki so na odru govorili o rešitvah za srednji razred, povsem izgubili kompas. Vidni demokrati imajo pod palcem prav toliko kot Trump in jih zagotovo ne pestijo težave povprečnega Američana. 

Trump je na soočenju vztrajal, da bo znižal davke in ustvaril odlično gospodarstvo. Zavrnil je navedbe Harrisove, da bi višje carine finančno obremenile Američane: "Druge države nam bodo končno, po 75 letih, vrnile za vse, kar smo storili za svet." 

"Imel sem carine, a kljub temu nisem imel inflacije," je nadaljeval Trump in s prstom pokazal na aktualno administracijo, za katero je zatrdil, da je spodbudila "inflacijo, kakršno je le malo ljudi videlo, verjetno najhujšo v zgodovini naše države". 

Pri fortune.com sicer menijo, da izjava ni povsem pravilna. Inflacija je v času aktualne administracije res dosegla najvišjo vrednost v štirih desetletjih, a se je od takrat močno zmanjšala. 

Harrisova je medtem poudarjala svoj predlog za povečanje davčne olajšave za otroke in davčno olajšavo za mala podjetja. 

Z ekonomijo, ki sicer ne izstopa kot najmočnejša tema Harrisove, so vsaj delno povezane tudi migracije. Trump je aktualno administracijo okrcal, da je njihova politika dovolila "teroristom", "kriminalcem" in "dilerjem" v ZDA.

Voditelja sta sicer nasprotovala Trumpovim trditvam o naraščanju kriminala zaradi priseljevanja v ZDA, a to je področje, kjer mnogi od Harrisove pričakujejo več ko le zatiskanje oči in olepševanje realnosti. Nekoliko je bilo tudi moteče, ker voditelja nista enako goreče izzivala izjav Harrisove. 

Kritiki aktualne administracije menijo, da se politika še kako zaveda težav, saj je nenazadnje Bidnova administracija pred kratkim kaznovala venezuelsko združbo, ki naj bi bila v ozadju ugrabitev, izsiljevanj in drugih nasilnih zločinov, povezanih z migranti, ki so se razširili po Latinski Ameriki in ZDA.

ZDA so ponudile tudi 12 milijonov dolarjev nagrade za aretacijo treh voditeljev Tren de Aragua, ki se zdaj pridružuje tolpi MS-13 iz Salvadorja in mafijski Camorri iz Italije na seznamu transnacionalnih kriminalnih organizacij, ki jim je prepovedano poslovati v ZDA.

"Tren de Aragua predstavlja smrtonosno kriminalno grožnjo po vsej regiji," so sporočili po poročanju AP. 

Senator Marco Rubio, republikanec s Floride, ki sopredseduje izbranemu senatnemu odboru za obveščevalne dejavnosti, je opozoril, da bi Tren de Aragua lahko začel terorizirati tudi ameriška mesta, če ne bo nadzorovan.

In v zadnjih tednih so se začeli na spletu pojavljati posnetki iz Denverja in Teksasa, ki kažejo na to, da tolpe terorizirajo soseske, zasedle naj bi nekaj kompleksov. MSNBC je nato poročal, da so Trumpove navedbe o tem pravljice. A realnost je najbrž nekje vmes, saj so sami zapisali: "Nihče ne oporeka strahu, s katerim se prebivalci soočajo zaradi nasilja, ki so mu priča."

Trump in Harrisova se glede migracij ne strinjata o ničemer. A ne glede na njuna stališča, je malo verjetno, da bi kateri imel načrt, ki bi resnično deloval. Medtem ko kandidatka podcenjuje družbene vplive migracij, si Trump zatiska oči pred realnostjo, da obupa, ali res velike želje ne ustavijo nobeni zidovi. 

Morda še bolj pa se je iskrilo pri vprašanju o splavu. Gre za področje, kjer je debata v ZDA tako zelo zašla s poti, da obe strani ne najdeta več poti do dejstev, ki jih zagovarja nasprotnik, ali možnosti racionalnega pogovora. 

Medtem ko bi eni radi povsem neomejeno pravico do splava – a ne, kot je trdil Trump, tudi po rojstvu otroka, želijo drugi popolno prepoved – a Trump denimo ni med njimi, čeprav velja prepričanje, da namerava prepovedati splav. Ob tem pa še zunajtelesno oploditev, če prisluhnete njegovim najglasnejšim nasprotnikom.

Trump ne podpira zvezne prepovedi splava, odločitve glede tega želi prepustiti zveznim državam. Se pa zavzema za omejitev po določenem času nosečnosti, pri okoli 15 ali 16 tednih nosečnosti. V Sloveniji je na primer umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Po 10. tednu je potrebna odobritev komisije prve ali druge stopnje. Skrajna meja za splav je 28. teden.

Trump je doslej tudi kritiziral nekatere najbolj restriktivne zakone o splavu, ki so jih sprejele zvezne države, in dejal, da podpira izjeme v primerih posilstva, incesta ali ko je življenje matere ogroženo. 

Harrisova je pravice do splava postavila za osrednjo točko svoje kampanje. "Naš boj je za prihodnost in za svobodo, kot je svoboda ženske, da sprejema odločitve o svojem telesu in da ji vlada ne govori, kaj naj počne," je dejala med kampanjo v Savani.

Harrisova želi obnoviti primer Roe proti Wadeu, ki ščiti splav do časa preživetja ploda ali približno 22 tednov. Vendar je kot senatorka nasprotovala tudi predlogu zakona, ki bi prepovedal splav po 20 tednih nosečnosti.

Dostop do storitev oploditve in vitro (IVF) pa je postal tema kampanje, potem ko je vrhovno sodišče Alabame februarja razsodilo, da se lahko zamrznjeni zarodki, ustvarjeni med postopkom IVF, štejejo za otroke. Odločitev je ogrozila razpoložljivost storitev IVF v Alabami in onemogočila dostop do zdravljenja neplodnosti. 

Najbolj konservativni republikanci se zavzemajo celo za prepoved postopka, s čimer se sicer Trump ne strinja. Trump se je celo razglasil za zagovornika IVF in napovedal, da naj bi postopek, ki je v ZDA neizmerno drag, postal brezplačen. Kako bi to plačal, sicer ni znano. Harrisova medtem glede svojih stališč ni zelo jasna, je pa večkrat rekla, da podpira pravico ženske do odločanja o svojem telesu in načrtovanju družine. 

Kdo je torej zmagal?

Po tovrstnih debatah je vedno na vrsti razprava, kdo je bil boljši. Izjemno blestel ni nobeden od kandidatov, se je pa Harrisova napram Trumpu izpostavila veliko bolj samozavestno, kot je marsikdo pričakoval. 

Kdo je zmagal v očeh podpornikov posameznega kandidata, je sicer jasno. Podobno je z analitiki, med katerimi prav tako popolna objektivnost ni mogoča.  

Zato lahko kot zanimivega ocenimo pristop Washington Posta, ki je o zmagovalcu soočenja spraševal tiste, ki bodo dejansko odločili volitve, torej volivce v zveznih državah, ki vsakič znova odločijo volitve. In tukaj je nekaj njihovih komentarjev. 

"Mislim, da Trump ni bil najboljši, preveč nesramen. Bolje bi bilo, če bi ostal miren in si bolj prizadeval odgovoriti na vprašanja. Harrisova se je odlično izkazala. Ne vem sicer, ali njene besede dejansko zdržijo presojo, vendar je zvenela samozavestno in zdelo se je, da je ostro in učinkovito napadla Trumpa."

"Nocoj je Trump nastopil s svojo politiko in odkrito povedano verjamem, da smo vsi videli dovolj. Verjamem, da lahko republikanska stranka na tej točki dela bolje od njega. Politika MAGA je imela opozorilno vlogo, ko nas je opominjala, kako krhka je demokracija in zakaj jo moramo zaščititi."

"Trump je bil v obrambi. Harrisova se je držala svojih točk, bila je jasna in odkrito povedano bolj profesionalna, kot sem jo kdaj videl. Trump je zamudil preveč priložnosti."

"Harrisova je bila pripravljena na Trumpa. Dobro je odgovorila na vprašanja in ob tej priložnosti pokazala, zakaj je boljša kandidatka."

"Mislim, da Harrisova ni dala jasnega odgovora na nobeno vprašanje."

"Mislim, da razprava ni spremenila mojega mnenja o glasovanju za Trumpa, vendar me je vsekakor manj strah, če zmaga Harrisova, ker menim, da zna delovati samostojno in dobro razpravljati. Zdaj mi je bolj všeč. Sem pa izgubila veliko zaupanja v demokratsko stranko, ko so nam zatrjevali, da je Joe Biden v redu, potem pa se je izkazalo, da ni, zato je težko zaupati tej isti administraciji še naprej," pa je volivka povedala za BBC. 

Nekateri podatki kažejo, da so neodločeni volivci neodločeni še naprej, da pa je Harrisovi uspelo nekoliko popraviti javno podobo in zatreti nekaj strahu, ki ga v zvezi z njo skuša zasejati Trump.

Še več soočenj?

Se pa težava predvolilnih soočenj vse bolj odraža nekje drugje: v njihovi zasnovi.  "Na splošno sem razočarana nad videnim. Kot država si zaslužimo boljše od naših voditeljev in razprav, ki oblikujejo našo prihodnost," je za WP dejala ena od vprašanih. 

In kaj zares skrbi Američane? Divje zadolževanje države, slab dostop do zdravstvenih storitev, visoka stopnja zasvojenosti z drogami, ki uničuje celotne skupnosti in družine, kriminal, vse več brezdomcev, izginjanje delovnih mest zaradi zelenega prehoda in pomanjkanje strategije, kako jih nadomestiti. Pa energetska vprašanja, osebna varnost, kriza mentalnega zdravja, težave zaradi velikega vpliva velikih igralcev na cene zdravil, varnost hrane in svobode govora ... Tudi razpadel šolski sistem, v katerem veliko učencev šolo zapusti brez osnovnih veščin razumevanja besedil in matematike. 

A nič od tega se ni uvrstilo med teme debate.

Se pa zdi, da morda to vendarle ne bo edino soočenje, da bodo volivci imeli možnost videti še kakšnega. Čeprav večina meni, da bodo teme, če bo do tega res prišlo, spet predvsem že videne.