Donald Trump bo predsedniški položaj uradno prevzel na inavguraciji 20. januarja 2025. Prav ta datum pa je danes kot rok za izpustitev talcev postavil Hamasu. "Vsi govorijo o talcih, ki so pridržani tako nasilno, nehumano in proti volji celotnega sveta, na Bližnjem vzhodu. A to so samo besede, brez dejanj! Prosim naj ta RESNICA služi kot dokaz, da če talci ne bodo izpuščeni pred 20. januarjem 2025, datumom, ko bom ponosno prevzel položaj predsednika Združenih držav, bodo Bližnji vzhod in tisti, ki so odgovorni za ta grozodejstva proti človeštvu, plačali s peklom," je zapisal na svojem profilu na družbenem omrežju Truth Social.
Obljubil je, da bodo odgovorni plačali "več kot kdorkoli v dolgi zgodovini ZDA". Sporočilo pa je zaključil s pozivom: "Izpustite talce zdaj!"
Hamas je med svojim napadom na Izrael 7. oktobra po podatkih izraelskih virov zajel 251 ljudi, med katerimi jih je tudi nekaj z dvojnim (izraelskim in ameriškim) državljanstvom. Do 24. avgusta je Hamas na svobodo izpustil 117 talcev, večino teh v zameno za izpustitev Palestincev, ki so jih priprle izraelske sile. Okoli 100 talcev pa je še vedno v Gazi.
Hamas: 33 talcev je ubitih, večina v izraelskih zračnih napadih
Po poročanju Al Jazeere je sicer Hamas danes sporočil, da je bilo od začetka izraelskega obleganja Gaze, ki traja že 14 mesecev, v tej palestinski enklavi ubitih 33 talcev.
V video sporočilu, ki ga je Hamas objavil v ponedeljek, so smrt talcev pripisali "trmi vojnega zločinca" Benjamina Netanjahuja, izraelskega premiera, in "njegovi neprestani agresiji". V videu so tudi navedli seznam in datume incidentov, v katerih so bili talci ubiti. Po teh podatkih je bila večina talcev ubitih v izraelskih zračnih napadih. Nekaj jih je bilo ubitih tudi v spodletelih poskusih izraelske vojske, da bi talce rešila.
"Z nadaljevanjem tvoje nore vojne boš morda zavedno izgubil talce," so še opozorili v videu. "Naredi, kar je treba, preden bo prepozno," so dodali.
Medtem glavni posredniki med Hamasom in Izraelom, vključno z Egiptom, Katarjem in ZDA skušajo znova obuditi pogajanja za prekinitev ognja, v okviru katere bi dosegli tudi vrnitev preostalih talcev.
Guterres na konferenci o pomoči za Gazo opozoril na apokaliptične razmere
Razmere v Gazi so grozljive in apokaliptične, je ob današnjem začetku mednarodne konference o krepitvi humanitarne pomoči za Gazo, ki jo organizirajo Združeni narodi in Egipt, opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Mednarodno skupnost je pozval k ukrepanju in gradnji temeljev za trajen mir v Gazi in na Bližnjem vzhodu.
"Podhranjenost je zelo razširjena, lakota je neizbežna, zdravstveni sistem je propadel," je v svojem nagovoru na konferenci v Kairu dejal Guterres. Poudaril je, da bi razmere, s katerimi se soočajo Palestinci v Gazi, po mednarodnem pravu lahko pomenile "najhujše zločine".
Opozoril je še na ogromno število otrok z amputacijami v Gazi in kritiziral stroge omejitve pri dostavi humanitarne pomoči. Dejal je, da je sedanji obseg dobave pomoči "skrajno nezadosten".
Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je ravno v nedeljo zaradi varnostnih razlogov prekinila dobavo pomoči prek mejnega prehoda Kerem Šalom.
Po podatkih UNRWA je že pred tem v zadnjem mesecu v Gazo na dan lahko prišlo le 65 tovornjakov s humanitarno pomočjo, medtem ko jih je bilo pred vojno, ki se je začela 7. oktobra lani in je doslej med Palestinci terjala več kot 44.000 smrtnih žrtev, v povprečju okoli 500.
Guterres je danes dejal še, da blokade pomoči za Gazo niso posledica logistične krize, temveč "krize politične volje in spoštovanja temeljnih načel mednarodnega humanitarnega prava". Izrael medtem zavrača vse obtožbe o odgovornosti za blokade pomoči.
Vodja ZN je udeležence konference znova opozoril na uničujoče posledice konflikta v Gazi in poudaril nujnost mednarodnega ukrepanja.
Fajon: Kriza na Bližnjem vzhodu je preizkušnja za človečnost in solidarnost
Mednarodne konference o krepitvi humanitarne pomoči za Gazo, ki jo v sodelovanju z ZN organizira Egipt, so se udeležili predstavniki več mednarodnih organizacij ter zunanji ministri številnih držav, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "Odločeni smo, da ljudi v stiski ne bomo pustili na cedilu," je ministrica še dejala na konferenci, ki so jo organizirali Združeni narodi in Egipt.
Slovenija je humanitarnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, od septembra lani namenila 4,3 milijona evrov, od tega nekaj več kot 2,5 milijona evrov za agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), 1,45 milijona evrov za Svetovni program za hrano (WFP) in 300.000 evrov za Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), so sporočili z zunanjega ministrstva.
Ob tem je letos poslala tudi tri letalske pošiljke materialne pomoči Palestincem v Gazi v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. MZEZ je s Slovensko Karitas septembra 2024 sklenil tudi pogodbo v višini 700.000 evrov, v okviru katere je oktobra na rehabilitacijo v Slovenijo prispelo deset palestinskih otrok.
Zunanja ministrica je danes med drugim tudi obsodila sprejetje izraelskega zakona proti UNRWA.
"Ta agencija je hrbtenica humanitarnega odziva v Gazi. Izrael pozivamo, naj agenciji omogoči, da na vseh področjih delovanja izpolnjuje svoj mandat, kot ga je sprejela Generalna skupščina ZN. Dejavnosti UNRWA so še vedno ključne in nepogrešljive," je dejala.
Ob robu konference se je Fajon sestala s kolegi iz Egipta, Libanona in Jordanije ter z višjo koordinatorko ZN za Gazo Sigrid Kaag. S slednjo sta se med drugim pogovarjali o pomanjkanju politične volje za zagotovitev zadostne humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in ogromnem številu razseljenih ljudi, ki poleg hrane potrebujejo tudi nujno zdravstveno oskrbo in psihosocialno rehabilitacijo.
"Pozdravljam trdo delo in prizadevanja svojega dragega kolega in prijatelja, da bi zagotovil mir in stabilnost v regiji, pomagal civilistom v opustošeni Gazi in končal to krvavo vojno. Slovenija in Jordanija si z roko v roki prizadevata za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in Ustanovne listine ZN," pa je Fajon sporočila na družbenem omrežju X po dvostranskem srečanju z jordanskim kolegom Ajmanom Safadijem.
Ministrica se je pred tem sestala tudi z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem, s katerim sta govorila o razmerah na Bližnjem vzhodu, z libanonskim zunanjim ministrom Abdulahom Bou Habibom pa sta spregovorila o nujnosti spoštovanja premirja v Libanonu in ponovnem izbruhu napetosti v Siriji.
