Trump je po današnjem pogovoru z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za 30 dni preložil uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz Mehike, nato pa je storil enako še za uvoz iz Kanade. S Kitajsko, ki ji je Trump napovedal zvišanje carin za deset odstotnih točk, pa naj bi po navedbah Bele hiše v naslednjih 24 urah potekali pogovori.
Trump se je za zvišanje carin odločil v soboto, ko je tudi napovedal, da bodo začele veljati v torek. Napoved carinske zaostritve je vplivala tudi na borzne in valutne trge.
Pogovori obrodili sadove
Trump je s sobotno odločitvijo o uvedbi carin na uvoz iz Mehike, Kanade in Kitajske uresničil večkrat izrečeno grožnjo. Ta korak je med drugim utemeljil z nepoštenim odnosom teh držav do ZDA. Uvoz iz Kanade in Mehike bi bil po napovedih po novem ocarinjen po 25-odstotni stopnji, veljavne carine na uvoz iz Kitajske pa je ameriški predsednik zvišal za deset odstotnih točk.
Carine bi začele veljati s torkom, novi ameriški predsednik pa je obenem za danes napovedal začetek pogovorov z voditelji Kanade in Mehike na to temo.
Pogovor s predsednico Mehike Claudio Sheinbaum je nato že obrodil sadove, saj je Trump prek družbenih omrežij sporočil, da bo uvedbo carin zamaknil za en mesec. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pogovor s Sheinbaum označil za "zelo prijateljskega". "V pogovoru sva se dogovorila, da bomo za obdobje enega meseca ustavili predvidene carine, v tem času pa bodo potekala pogajanja," je zapisal. Zamrznitev uvedbe carin za mesec dni je potrdila tudi mehiška predsednica.
Tudi kanadski premier Justin Trudeau je po telefonskem pogovoru s Trumpom sporočil, da ZDA naslednjih 30 dni še ne bodo uvedle carin na uvoz iz Kanade.
S carinami zagrozil tudi Evropi
Trump je sicer s carinami zagrozil tudi Evropski uniji. V Bruslju so že v nedeljo opozorili, da se bo Evropska unija "odločno odzvala vsakemu trgovinskemu partnerju, ki nepošteno ali samovoljno uvede carine na blago EU".
Voditelji držav Evropske unije so se danes mudili v Bruslju na neformalnem srečanju, kjer je v ospredju vprašanje krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti, predvsem v luči naraščajočih geostrateških napetosti. A pogovore bi lahko zasenčile Trumpove grožnje, da bodo ZDA kmalu uvedle carine na uvoz iz EU. Več voditeljev je ob prihodu na srečanje v bruseljski palači Egmont poudarilo, da se mora EU odločno odzvati v primeru uresničitve Trumpove grožnje.
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo EU odgovorila s protiukrepi, če bodo ZDA uvedle dodatne carine na blago iz EU. "Tako ZDA kot Evropa imajo koristi od izmenjave blaga in storitev," je dejal Scholz in opozoril, da bi carine imele negativne posledice za obe strani. "Kot močno gospodarsko območje lahko sami organiziramo stvari in se lahko tudi odzovemo s carinsko politiko," je še menil. "To je tisto, kar moramo storiti in bomo storili, vendar bi morala biti perspektiva in cilj, da nadaljujemo na način, ki temelji na sodelovanju," je sicer prepričan nemški kancler.
Če bo Trump uresničil svojo grožnjo, mora EU pokazati svojo moč, je odločen francoski predsednik Emmanuel Macron. "Če bomo napadeni v smislu trgovine, se bo morala Evropa kot prava sila postaviti zase in se odzvati," je še dejal novinarjem ob prihodu.
Slovenski premier Robert Golob medtem ni želel špekulirati o morebitni uvedbi ameriških carin na uvoz iz EU, je pa treba po njegovem mnenju biti pripravljen na to. "Edini možen odgovor je enoten odgovor s strani Evropske unije. Tako da Slovenija bo seveda podpirala skupne rešitve," je odgovoril na vprašanje, ali se tudi Slovenija pripravlja na morebitno uvedbo ameriških carin.
Poljski premier Donald Tusk pa je trgovinske vojne označil za "nepotrebne in neumne". "Storiti moramo vse, da se izognemo tem popolnoma nepotrebnim in neumnim carinskim zidom ali trgovinskim vojnam," je dejal Tusk, čigar država trenutno predseduje EU.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v luči Trumpovih groženj s carinami opozorila na tesno povezanost med Evropo in ZDA. Evropa "potrebuje Ameriko in tudi Amerika potrebuje" Evropo, je poudarila. Če EU in ZDA začnejo trgovinsko vojno, potem je "tisti, ki se smeji ob strani, Kitajska", je dejala.
Trump ne izključuje niti uvedbe carin na blago iz Združenega kraljestva, ker da je država "prestopila mejo", čeprav je glede slednje nakazal mehkejši pristop. Po njegovem je sicer z Združenim kraljestvom razmere mogoče urediti tudi na drugačen način, poroča ABC News.
Trump: Praktično vse države na svetu so izkoriščale ZDA
Ameriški predsednik Trump je v nedeljo dejal, da je Kanada izkoriščala ZDA in da je šlo za enostransko korist. "Kanada že vrsto let zelo zlorablja Združene države," je dejal. Zatrdil je, da je ameriška severna soseda "trda glede nafte" in bi morala sprejeti ameriške banke in kmetijske proizvode. "V bistvu ne dovolijo veliko stvari, mi pa dovolimo, da pride vse. To je bila enosmerna ulica," je trgovinske odnose s Kanado opisal Trump.
Ob tem je Trump novinarjem v nedeljo povedal, da ga ne skrbijo morebitne posledice uvedbe carin. Priznal je, da bodo Američani morda nosili del tega bremena, a je prepričan, da bodo to razumeli.
"Nisem zaskrbljen. Morda bomo imeli kratkoročno malo bolečine, in ljudje to razumejo. Toda dolgoročno so bile Združene države izkoriščane od praktično vseh držav na svetu," je zatrdil in dodal: "Zato imamo 36 bilijonov dolarjev (35,1 bilijona evrov) dolga – pri vseh smo v minusu."
Številni ekonomisti namreč opozarjajo, da bi uvedba carin za Američane pomenila podražitve vsakodnevnih potrebščin, od goriva do hrane.
Evro po napovedi ZDA o zviševanju carin močno pod pritiskom
Zaradi zaostrovanja trgovinske politike ZDA, kar bi lahko povzročilo trgovinsko vojno in prizadelo svetovno gospodarstvo, je evropska valuta evro v primerjavi z dolarjem padla na najnižjo raven po novembru 2022.
Za en evro je bilo ponoči treba odšteti 1,0141 dolarja. Evro se je zjutraj sicer nekoliko okrepil, a ostaja pod pritiskom. To se dogaja vse od izvolitve Trumpa za ameriškega predsednika v začetku lanskega novembra. Podobno se dogaja s kanadskim dolarjem, ki je padel na najnižjo vrednost od leta 2003, in mehiškim pesom, poročajo tuje tiskovne agencije.
ZDA želi z ukrepi zaščititi domače proizvajalce in zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj. Kanada, Mehika in Kitajska namreč v trgovini z ZDA skupaj ustvarijo več kot 40 odstotkov ameriškega uvoza. Vse so napovedale protiukrepe, s čimer se strahovi, da bo izbruhnila svetovna trgovinska vojna, povečujejo.
Trgovinska vojna lahko vpliva na trgovanje v drugih panogah in prizadene tudi države, ki vanjo niso neposredno vpletene. Prinese višje cene, umik nekaterih izdelkov s trga, daljše dobavne roke, izgubo delovnih mest. Lahko povzroči pritisk na inflacijo in zavira mednarodno trgovino.
KOMENTARJI (615)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.