Trump ali Biden: kaj bi izvolitev enega ali drugega pomenila za EU in Slovenijo?

V zadnjih štirih letih, od kar se je na vrh ZDA povzpel 'slovenski zet' Donald Trump, smo spoznali, da to, da imamo v Beli hiši Slovenko, v resnici ne pomeni kaj dosti. Prva dama Melania Slovenijo redko omenja, če že, pa jo opiše kot "komunistično državo", iz katere je odšla v lepšo in svetlejšo prihodnost. V skorajda vsakem, čeprav redkem javnem nastopu o Združenih državah govori kot o 'obljubljeni deželi', ki je v nasprotju z njeno rodno domovino dežela "svobode in številnih priložnosti".

Pa vendar – kdo bo v naslednjih štirih letih sedel v Ovalni pisarni, se nas še kako tiče. Morda ne neposredno, a novoizvoljeni predsednik, pa naj si bo to Trump ali Joseph Biden, bo vihtel vajeti na svetovnem političnem prizorišču in krojil odnos med ZDA in Evropsko unijo ter posledično tudi s Slovenijo. 

Evropski politični analitiki izpostavljajo štiri ključne točke, na katere bo imel bodoči ameriški predsednik močan vpliv in bo s svojimi odločitvami pisal zgodovino v naslednjih letih ali celo desetletjih.

1. Podnebne spremembe

Trump ni nikoli skrival svojega nestrinjanja z znanstveniki, ki že leta opozarjajo na podnebne spremembe. S prstom rad pokaže na ’krivca’, ki je – seveda ne po naključju – nekdo, ki mu je iz takšnih ali drugačnih razlogov trn v peti. Že leta 2012 je tako, denimo, za globalno segrevanje obtožil Kitajce.

ZDA so aprila 2016 (pod vodstvom takratnega predsednika Baracka Obame) podpisale Pariški podnebni sporazum, v katerem se je skoraj 200 držav zavezalo, da bo zmanjšalo emisije toplogrednih plinov in pomagalo revnim državam pri soočanju z najhujšimi posledicami že segretega planeta. A Trump je 4. novembra lani naznanil, da bodo ZDA od sporazuma odstopile, češ da ukrepi predstavljajo nevzdržno breme za ameriško gospodarstvo. Pravno to lahko izvede šele po enem letu od najave, kar pomeni, da bodo ZDA od sporazuma dejansko lahko odstopile 4. novembra 2020 – en dan po predsedniških volitvah.

Trump sicer obljublja, da bo uvedel nekatere okoljevarstvene ukrepe (ki bi veljali samo za ZDA), na drugi strani pa Biden v svoji predvolilni kampanji zatrjuje, da se bodo Združene države pod njegovim vodstvom spet pridružile Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ob njegovi izvolitvi bi ZDA tako odstop, ki ga je najavil Trump, lahko razveljavile, še preden bi se ta dejansko zgodil.

2. Iranski jedrski program

Junija 2015 je bil med Teheranom, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA, Francijo in Nemčijo skupaj z Evropsko unijo dosežen dogovor o omejitvi iranskega jedrskega programa. Velesile so Iranu ponudile omilitev sankcij, da je lahko nadaljeval trgovanje z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami, prav tako pa so mu prižgale zeleno luč za določene mednarodne bančne posle. V zameno je moral Iran omejiti postopke bogatenja urana in zapreti sporni obrat v mestu Fordo.

A Trump je maja 2018 napovedal, da bodo ZDA odstopile od "groznega" sporazuma in zoper Iran znova uvedle sankcije. Dodal je, da se bodo Združene države povezale z zavezniki in z njimi poiskale "pravo rešitev" za Iran ter mu preprečile razvijanje jedrskega programa. Kot je še dejal, pa sicer "ni prav nobenih verodostojnih dokazov, da se v Iranu na področju jedrskega orožja po letu 2009 sploh karkoli pomembnega dogaja".

Biden je medtem pokazal nekaj pripravljenosti za oživitev dialoga z iransko oblastjo z izjavo, da je "sporazum, dokler je trajal, deloval".  Vseeno pa poznavalci razmer menijo, da se bodo demokrati pri tem vprašanju – za razliko od pariškega podnebnega sporazuma – težko poenotili in je zato manj verjetno, da bi ZDA še lahko dosegle soglasje z Iranom.

3. Trgovinski sporazum med EU in ZDA

Ne le vprašanje varnosti in s tem povezane stabilnosti v Evropi, Trumpovo predsedovanje je v zadnjih štirih letih odprlo marsikatero (novo) fronto tudi na področju gospodarstva. Odločitve v zvezi z mednarodnim trgovanjem ZDA pa imajo precej pomembno vlogo pri volivcih, menijo strokovnjaki s področja mednarodne politike.

V letu 2019 so države članice EU v ZDA izvozile za 384 milijard evrov blaga, uvozile pa za 232 milijard evrov blaga, kar pomeni, da je pozitivna razlika v višini 152 milijard evrov na strani EU.

A tudi na tem področju ni šlo brez zapletov: v začetku leta 2018 je Trump izjavil, da EU izkorišča ZDA. Nato je konec maja 2018 na evrskem območju uvedel carine na jeklo in aluminij. EU se je odzvala s svojimi carinami na ameriško blago v vrednosti tri milijarde dolarjev.

Jure Stojan, ki je doktoriral iz ekonomske zgodovine na univerzi v Oxfordu in je strokovnjak na področju mednarodne politike, meni, da čeprav je Trump "nedvomno zaostril trgovinsko vojno, pa so sama nasprotja mnogo starejša". Nenazadnje se je spor glede subvencij proizvajalcem letal, kjer se je primer pred arbitražnim sodiščem Svetovne trgovinske organizacije končal šele minuli teden, začel pred več kot 14 leti, navede. "Čeprav bi pod Bidnom trgovinska pogajanja med Brusljem in Washingtonom postala znova bolj uglajena, pa so se v minulih letih odprle fronte, kjer so tudi ameriški demokrati ameriški, se pravi ne na strani enotne EU. Zlasti denimo glede regulacije in obdavčitve ameriških spletnih velikanov v EU," pove Stojan.

Na vprašanje, koga bi gospodarstveniki po njegovem mnenju v naslednjih štirih letih raje videli v Ovalni pisarni, pa odgovori, da je težko posploševati. "Obe ameriški stranki imata svoje podpornike med gospodarsko elito in vsaka svojo številčno skupino ljudi, ki bi jim bila zmaga enega od kandidatov v poslovno korist," meni Stojan.

4. Mednarodne organizacije

Trump je pogosto kritiziral evropske članice Nata, češ da premalo prispevajo v zvezo. Julija se je tako skoraj 12.000 ameriških vojakov umaknilo iz Nemčije, delno so bili premeščeni na Poljsko, v baltske države in črnomorsko regijo. To je poskrbelo za hudo nejevoljo v Nemčiji. Zaradi sprememb obsega ameriških sil v Evropi pa so se dileme zastavljale tudi v Sloveniji, denimo, kako se bo v novih razmerjih znotraj Nata pozicionirala in koliko sredstev bo namenjala za obrambni sistem.

"Pregledali bomo vse odločitve, ki jih je sprejel predsednik Trump, vključno s to," pred volitvami obljublja Antony Blinken, Bidnov višji svetovalec za zunanjo politiko. Biden trdi še, da se bo zavzel za to, da se ZDA spet priključijo Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ter Komisiji Združenih narodov za človekove pravice. Razlog za izstop ZDA iz omenjenih organizacij je bil v njuni – po Trumpovem mnenju – nekorektnosti do Izraela, ki sta ga obe organizaciji obsojali zaradi odnosa do Palestincev.

Zagotovo pa je bila v zadnjem času največ pozornosti deležna Trumpova odločitev, da ZDA izstopijo tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Vodstvu WHO je očital, da so "lutka Kitjaske" in da so zatajili v pandemiji novega koronavirusa. Biden zagotavlja, da se bodo ZDA, če bo izvoljen, znova priključile tudi tej organizaciji.

In kaj ima pri vsem tem Slovenija?

Po besedah Jureta Stojana podporniki aktualnega ameriškega predsednika Trumpa verjamejo v njegovo znamenito načelo 'America First' ('Najprej Amerika', op. a.). "Posledično pa se za korenine njegove tretje soproge zanimajo manj, kot smo mnogi upali po prejšnjih volitvah," o vlogi Melanie Trump meni Stojan.

Sicer je ameriška politika do Slovenije v vsakem primeru podrejena širši politiki do EU, izpostavi. "Niti demokrati niti republikanci si ne želijo močne in enotne EU, kjer bi Bruselj po vplivu dosegal Washington. Razlika je samo v taktiki. Demokrati negujejo prijaznejši in vljudnejši videz ter odnose s starim jedrom EU, republikanci pa bolj odkrito podpirajo Višegrajsko skupino," je še povedal Stojan.