Hči generala Solejmanija: Nori Trump, na ZDA in Izrael bo padel črni dan

V Teheranu danes potekajo glavne slovesnosti v spomin na generala Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v petek zjutraj v ameriškem letalskem napadu v Bagdadu. 

Hči ubitega poveljnika, je ZDA posvarila, da zaradi smrti njenega očeta prihaja ’’črni dan’’. Zeinab Solejmani  je namreč na slovesnosti napovedala, da bosta ZDA in Izrael nosila posledice za 'mučeništvo njenega očeta'. V televizijskem prenosu v živo je dejala: ''Nori Trump, ne misli, da je vse končano''. Dodala je, da bo na ZDA in Izrael ’padel črni dan', poroča Sky News.

Današnje slovesnosti so se sicer začele z molitvijo ob krsti, ki so jo postavili na univerzi v Teheranu. Molitev se je udeležilo na tisoče ljudi. Slovesnost so prenašale praktično vse iranske televizije.

Ob Hameneju so na slovesnosti stali še iranski predsednik Hasan Rohani in druge osebnosti z vrha iranske politike in vojske.

Po koncu molitev so Solejmanijeve posmrtne ostanke prepeljali na trg Asadi na zahodu Teherana. Vzdolž te okoli tri kilometre dolge poti se je zbralo več milijonov ljudi, ki so se želeli posloviti od ubitega generala. Zaradi velike množice ljudi je procesija trajala veliko dlje kot so načrtovali.

Zbrani so bili oblečeni v črno, številni so nosili fotografije ubitega poveljnika, vihteli rdeče šiitske zastave in vzklikali gesla, kot so Smrt Ameriki in Smrt Izraelu. "Dati moramo uničujoč odgovor," je dejal eden od žalujočih.  Drugi je menil, da bi moral Iran napasti vse vojaške baze ZDA v regiji, ki so v dosegu iranskih raket.

Iz Teherana so nato posmrtne ostanke Solejmanija prepeljali v šiitsko mesto Kom južno od Teherana, kjer bo potekala posebno slovesnost. Sam pogreb Solejmanija naj bi bil nato v torek v njegovem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.

Spominske slovesnosti za ubitim generalom so potekale že v nedeljo. Po poročanju iranskih medijev se je v Ahvasu na jugozahodu države in svetem mestu Mašhad na severu Irana zbralo več sto tisoč ljudi. Posnetki iz obeh mest kažejo nepregledne množice in kilometrske kolone. Zlasti v Mašadu je bil pritisk množice tako velik, da so komaj izvedli prevoz Solejmanijeve krste v Teheran. Zato so morali v Teheranu tudi preložiti slovesnosti na danes. 

Trump grozi z napadi na iranske kulturne objekte

Odnosi med ZDA in Irakom ter Iranom se medtem še naprej zaostrujejo. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer na poti s Floride nazaj v Belo hišo novinarjem ponovil grožnjo z napadi na iranske kulturne objekte, čeprav so člani njegove vlade na čelu z državnim sekretarjem Mikom Pompeom čez dan zagotavljali, da vojnih zločinov ne bodo izvrševali.

Trump je bil na poti s počitnic bojevito razpoložen in je tudi zagrozil s sankcijami Iraku, če bo skušal uresničiti sklep parlamenta, ki poziva k umiku ameriške vojske iz države. "Tam imamo izjemno drago letalsko oporišče, ki nas je stalo več milijard. Ne gremo nikamor, dokler nam ne povrnejo denarja," je dejal novinarjem. Zaračunali jim bomo take sankcije, kot jih še niso videli, je bil oster Trump. 

V Iraku je sicer trenutno približno 5.000 ameriških vojakov kot del mednarodne koalicije v boju proti Islamski državi. V Iran so medtem prispeli posmrtni ostanki ubitega iranskega generala Kasema Solejmanija, na ulice Teherana pa so se odpravili protestniki. Iran je ZDA zagrozil z 32 tarčami, Trump pa nazaj z 52 tarčami, pri tem pa poudaril, da ima največjo vojsko na svetu. 

Zagrozil je z napadi na kulturne objekte, kamor spadajo tudi mošeje, kar bi bil vojni zločin. Napadi na kulturne objekte oziroma prizorišča so po mednarodnem pravu vojni zločin, prepoveduje pa jih tudi resolucije Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki je torej imela podporo Trumpove vlade. Potem je tu še haaška konvencija o zaščiti kulturne dediščine iz leta 1954.

"Oni lahko uporabljajo obcestne bombe in razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako to ne gre," je zatrdil Trump in dejal, da če bo Iran kaj storil, bo potem prišlo do velikega maščevanja.

Pompeo je sicer v nedeljo nadaljeval s kampanjo prepričevanja javnosti, da je bila petkova usmrtitev poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Solejmanija potrebna za preprečitev "takojšnje grožnje", čeprav ni razložil kakšne. Trump je namignil na možnost, da bo objavil obveščevalne podatke, na podlagi katerih je sprejel odločitev za usmrtitev Solejmanija.

Pompeo je v številnih intervjujih zagotovil, da ameriška vojska ne bo izvajala vojnih zločinov, Trump pa trdi nasprotno. 

Iran odstopa od jedrskega sporazuma

Iran je tudi napovedal, da ne bo več spoštoval jedrskega dogovora iz leta 2015, saj ocenjuje, da ga ta ne zavezuje več. Iran med drugim ne bo več spoštoval omejitev pri bogatenju urana. 

Maja 2015 je Iran po 12 letih spora z mednarodno skupnostjo podpisal sporazum o omejitvi jedrskega programa v zameno za odpravo številnih sankcij. Med ključnimi točkami je bilo zmanjšanje števila centrifug za bogatenje urana in nižja stopnja bogatenja urana, ki bi zadostovala za delovanje jedrskih elektrarn, ne pa za jedrsko orožje.

Trump je leta 2018 sporočil, da ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma in znova vzpostavljajo gospodarske sankcije. Iran je takrat sporočil, da kljub temu ostaja zavezan sporazumu, kasneje pa je od svojih obvez postopoma odstopal.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova ponovil odločno nasprotovanje možnosti, da bi Iran kadarkoli pridobil jedrsko orožje.

"Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je danes tvitnil Trump.

Nato poziva Iran k umiritvi razmer

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju Iran pozval, naj se izogiba nadaljnjemu nasilju in provokacijam. Zaveznice pozivajo k umiritvi razmer, saj nov konflikt ni v nikogaršnjem interesu, je poudaril Stoltenberg po sestanku o krizi na Bližnjem vzhodu. Povedal je tudi, da Nato začasno ustavlja usposabljanje v Iraku.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so bile skupaj z Rusijo in Kitajsko podpisnice jedrskega sporazuma, so v skupni izjavi Iran pozvale, naj se vzdrži vseh nasilnih dejanj. 

"Pozivamo Iran, naj umakne vse ukrepe, ki niso v skladu z jedrskim sporazumom," so v skupnem pozivu zapisali nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier Boris Johnson in francoski predsednik Emmanuel Macron, voditelji treh držav, ki so sopodpisnice sporazuma z Iranom.

"Nujno je, da se zadeve umirijo. Pozivamo vse vpletene akterje, naj pokažejo kar največjo zadržanost in odgovornost," so zapisali v skupni izjavi, ki so jo sprejeli po nedeljskem skupnem telefonskem pogovoru.

V napadu teroristične skupine Al Šabab v Keniji umrli trije Američani

Ameriška vojska je medtem potrdila, da so v nedeljskem napadu teroristične skupine Al Šabab na letalsko oporišče Manda Bay v Keniji umrli trije Američani. Med njimi vojak in dva "pogodbenika". Šlo je za prvi napad pripadnikov te afriške podružnice Al Kaide na Američane, pri čemer je bilo uničenih tudi nekaj letal, helikopterjev in vozil.

Teroristi so bazo napadli zgodaj zjutraj in jo razdejali. Al Šabab trdi, da je bilo med Američani in kenijskimi vojaki veliko več mrtvih, kar Pentagon zavrača kot propagando. Pentagon oziroma poveljstvo afriških sil ZDA trdi tudi, da so bila letala le poškodovana, policijsko poročilo Kenije pa govori o dveh uničenih letalih, dveh uničenih helikopterjih in več uničenih vozilih.