Sodišče je od začetka sojenja sredi januarja preučevalo dokaze, zbrane na spletu, v telefonskih pogovorih in na sestankih skupine, na katerih so med drugim razpravljali tudi o umorih migrantov in napadih na mošeje.
Skupina sicer nobenega izmed načrtovanih napadov ni uresničila, zato je primer sprožil burno razpravo o tem, kdaj nasilne fantazije postanejo kaznivo dejanje. Njihovi odvetniki pa so vseskozi trdili, da sodišče nima dokazov o resnični želji po ukrepanju.
Glavna tožilka je nato v začetku meseca skupino označila za inkubator nasilnih dejanj. "Njihove ideje so se morda zdele ekscentrične, vendar je bila grožnja resnična," je pojasnila in dodala, da so člani skrajno desne skupine podobni islamskim skrajnežem, saj so bili navdušeni nad nasiljem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
13 članov skupine Barjols je policija aretirala po tem, ko so leta 2018 francoske notranje obveščevalne službe prejele namig, da skrajni desničarji načrtujejo napad na Macrona med obeleževanjem stote obletnice konca prve svetovne vojne novembra istega leta.
Najdaljšo zaporno kazen je prejel Jean-Pierre Bouyer, 66-letni nekdanji mehanik, ki je bil obsojen na štiri leta zapora. V objavah na Facebooku leta 2018 je Bouyer svoje privržence pozival, naj "odstranijo tiste, ki vam želijo škodovati", Macrona pa označil za malega histeričnega diktatorja. Med pridržanjem je policiji povedal, da je želel Macrona ubiti. Namignil je, da je eden od soobtoženih upal, da se bo med slovesnostjo v množici približal predsedniku in ga zabodel z nožem. Kasneje pa je dejal, da je šlo samo za govorjenje.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.