Ljudje na splošno težko pozitivno presojamo stvari, do katerih gojimo negativne občutke. Zelo težko, na primer, razmišljamo o lepih stvareh pri nekom, ki ga ne maramo. Takšne misli redko pridejo intuitivno in spontano, kar pomeni, da se moramo vedno mentalno potruditi, kadar želimo premagati t. i. "kognitivno disonanco" in na stvari gledati (čim bolj) objektivno.
Trump je šolski primer osebe, ki jo je skoraj nemogoče presojati objektivno. Eni ga obožujejo, drugi ga ne prenesejo. Konservativci ga vidijo kot junaka, ki je znižal davke korporacijam in napolnil sodišča s konservativnimi sodniki. Liberalci ga vidijo kot bedaka, ki je zavozil epidemijo covida-19, razmontiral demokratične institucije države (polity) in s strupenim stilom oblastniške politike (politics) povzročil stanje kolektivne psihoze – ne samo v ZDA, ampak širom po svetu.
Zato razumem tiste, ki si pravijo: "Upam, da gre Trump v zapor," čeprav se z njimi ne strinjam nujno. Ena izmed temeljnih značilnosti populizma (desnega in levega) je ta, da ustvari privlačen "resničnostni šov" za ljudstvo, temu pa v tej zgodbi nameni vlogo porote in sodnika ("Lock her/him up!"). To je sicer možno le v pogojih, ko državljani ne zaupajo političnim institucijam – problem, s katerim se zahodne demokracije soočajo že vsaj desetletje.
Sam sem vseeno mnenja, da naj ustrezno sodišče razsodi, ali je Trump v svoji poslovni in/ali politični karieri storil kaj takšnega, zaradi česar si zasluži čas za rešetkami. Kar se mene tiče, mi ne bo v življenju nič slabše, če se Trump v miru upokoji, preseli na kak ranč in živi tam srečno do konca svojih dni – da le neha tvitati.
Prav tako se ne strinjam, da ni predsednik Trump v svojem mandatu naredil nič dobrega. V vsakem "haiya" se namreč najde kak "fuiyo". Treba je le odmisliti predsodke in z odprto glavo pogledati na pravo mesto – polje javnih politik (policy). Zato sem poiskal tri javnopolitične dosežke Trumpove administracije, za katere osebno menim, da so bili koristni – za ZDA in za svet.
Prvič: ustanovitev US Space Force in povečanje proračuna za vesoljsko agencijo NASA. V času Trumpovega mandata je vojska ZDA prvič po skoraj 75 letih dobila novo vejo. To so vesoljske sile oz. Space Force – del vojske, ki je namenjen zaščiti interesov in infrastrukture ZDA v vesolju. Prav tako je v mandatu odhajajočega predsednika vesoljska agencija NASA prejela višji proračun kot v preteklih mandatih.
V drugem stolpcu tabele je nominalni znesek proračuna v milijonih dolarjev po letih, v četrtem stolpcu pa dejanska vrednost proračuna, preračunana za vsa leta glede na vrednost dolarja leta 2014. Je pa res, da je imela Trumpova administracija za zapravljanje na voljo največji proračun v zgodovini ZDA.
Agenciji NASA je v tem mandatu – v partnerstvu s podjetjem SpaceX – uspelo izpeljati nekaj uspešnih podvigov potovanja v vesolje, hkrati pa pospešeno razvijajo tehnologijo, ki naj bi v nekaj letih preko bazne postaje na Luni popeljala ljudi na Mars. Trump si torej lahko pripiše zaslugo, da je njegova administracija pripomogla k temu, da smo ponovno začeli intenzivneje gledati v vesolje in resno razmišljati o tem, da naselimo še kak drug planet poleg Zemlje.
Drugič: zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko. S sprožitvijo t. i. "trgovinske vojne" s Kitajsko je Trump opozoril na nepravično oz. nesorazmerno globalno trgovino, od katere je imela v zadnjih desetletjih največ koristi Kitajska. Njen razvoj je v veliki meri temeljil na masovnem izvažanju poceni izdelkov na severnoameriški in evropski trg, od koder pa so uvozili mnogo znanja, patentov in tehnologije, na podlagi katerih se Kitajska razvija v globalno velesilo.
Kitajska si je lahko razvojni model, ki temelji na masovni produkciji in izvažanju poceni izdelkov (na zahodne trge) privoščila zaradi nizkega življenjskega standarda in nizkih plač delavcev ter manipulacije vrednosti juana v primerjavi z ameriškim dolarjem. Trump je z uvedbo carin v letu 2019 zmanjšal letni trgovinski primanjkljaj s Kitajsko za 18 odstotkov glede na leto 2018, s 354 milijard evrov na 291 milijard evrov. V letu 2019 je tako iz Kitajske v ZDA potovalo za 380 milijard evrov blaga in storitev, v nasprotno smer pa blago in storitve v vrednosti 89 milijard evrov.
Ameriški strokovnjaki so mu kot enega izmed pomembnih (zunanjepolitičnih) dosežkov pripisali tudi zaščito interesov ZDA na področju 5G in drugih tehnologij, ki so predmet t. i. tehnološke hladne vojne za globalno prevlado med ZDA in Kitajsko.
Tretjič: Reforma kriminalno-sodnega sistema na področju drog. Ameriški pravosodni sistem je znan kot izjemno restriktiven na področju prepovedanih drog (pustimo to, da najbolj problematične zasvojenosti v ZDA povzročajo legalne droge, t. i. farmacevtska zdravila, ki temeljijo na opiatih). Strikten odnos do prepovedanih substanc izhaja še iz časov prohibicije alkohola in kasnejše "vojne proti drogam", inštrument pa se je obdržal tudi zato, ker je priročen za discipliniranje "manjšin in priseljencev". Kazenski sistem na področju prepovedanih drog je v ZDA nesorazmerno prizadel črnske in latino skupnosti.
Senat je v Trumpovem mandatu sprejel t. i. Zakon prvega koraka (First Step Act). S tem zakonom na federalni ravni znižujejo minimalno kazen za prekrške v zvezi s prepovedanimi drogami in uvajajo programe za predhodno izpustitev že obsojenih zapornikov. Prav tako zakon predvideva vzpostavitev programov rehabilitacije in kariernih usposabljanj za bivše zapornike. Gre za majhen korak v pravo smer pravičnejšega kazensko-sodnega sistema, trend liberalizacije na področju naravnih psihoaktivnih substanc pa so na referendumih, ki so potekali na isti dan kot predsedniške volitve, potrdili tudi državljani v nekaterih zveznih državah.
Družina Trump bo še nekaj časa zaznamovala življenja mnogih Američanov, čas pa bo pokazal, ali so se demokrati kaj naučili od odseva v ogledalu, ki jim ga je nastavil Trump s podporo milijonov volivcev. To bi bil Trumpov dosežek, na katerega so po njegovi izvolitvi – z Žižkom na čelu – upali mnogi levi intelektualci, ki vidijo demokrate kot sokrivce za stanje, v katerem so se znašle ZDA in ameriška družba. "Narodna sprava" bo namreč nemogoča, če bodo demokrati zgolj veseli, da so se znebili Trumpa in da lahko nadaljujejo s čimer koli, kar so na oblasti pač počeli pred letom 2016. Kot da še vedno živimo v istem svetu.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.