"Norveška je že več kot 30 let ena najbolj gorečih zagovornic palestinske države," je dejal prvi mož norveške diplomacije Espen Barth Eide in današnji dan, ko je norveško priznanje uradno stopilo v veljavo, označil za poseben v odnosih skandinavske države s Palestino.
Ob tem je obsodil pomanjkanje "konstruktivne zavezanosti" Izraela rešitvi dveh držav. "Verjamem, da bo palestinska vlada nadaljevala težavno delo na področju reform in postavila temelje za upravljanje na Zahodnem bregu in v Gazi po prekinitvi ognja," je dodal.
'Priznanje Palestine je nujno za mir na Bližnjem vzhodu'
"Priznanje palestinske države ni le stvar zgodovinske pravičnosti (...), je tudi bistvena zahteva, če želimo doseči mir," pa je v televizijskem nagovoru pred sestankom svojega kabineta, na katerem je ta potrdil priznanje Palestine, dejal španski premier Pedro Sanchez. Poudaril je, da ta poteza ni uperjena proti nikomur, še najmanj pa proti Izraelu.
Po njegovih besedah je priznanje Palestine edini način za mirno prihodnost in sobivanje Izraelcev in Palestincev. "Ta odločitev odraža tudi našo odločno zavračanje Hamasa, ki nasprotuje rešitvi dveh držav," je izpostavil premier iz vrst socialistov in obsodil napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra.
Dodal je, da njegova vlada Izrael priznava za prijateljski narod, ki ga zelo ceni in spoštuje ter si prizadeva za "čim močnejše odnose" z njim. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je medtem danes Sancheza na omrežju X označil za nekoga, ki napeljuje h genocidu nad Judi.
Španija, Irska in Norveška so priznanje Palestine napovedale med drugim v želji po spodbuditvi začetka političnega procesa za končanje vojne, ki je od lanskega oktobra v Gazi zahtevala že več kot 36.000 življenj. Španski in irski vladni kabinet bosta danes priznanje potrdila, norveško priznanje pa je avtomatično stopilo v veljavo.
Palestinci so napovedi o priznanju pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa jih je obsodil kot nagrajevanje Hamasovega terorizma.
Slovenija, ki je prav tako napovedala priznanje Palestine, danes tega še ne bo storila, je pa v tej smeri že začela ustrezen postopek. Premier Robert Golob je v ponedeljek sporočil, da bodo na četrtkovo sejo vlade uvrstili sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor.
Palestinci so napovedi o priznanju pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa jih je obsodil kot nagrajevanje terorizma palestinskega gibanja Hamas, ki je z napadom na Izrael 7. oktobra lani izzvalo izraelsko ofenzivo na Gazo. V odgovor je med drugim španskemu konzulatu v Jeruzalemu od 1. junija prepovedal izvajanje konzularnih storitev za Palestince.
Članice EU sicer niso enotne glede priznanja Palestine – več jih ocenjuje, da za to zdaj ni pravi trenutek. Je pa v zadnjih dneh v Bruslju potekal niz srečanj o vojni v Gazi. O nadaljnjih korakih Unije v zvezi z njo so v ponedeljek govorili zunanji ministri članic. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po zasedanju povedala, da priznanja za zdaj ni napovedala nobena dodatna država.
'Vlada priznava Palestino kot suvereno in neodvisno državo'
"Vlada se strinja z vzpostavitvijo celovitih diplomatskih odnosov med Dublinom in Ramalo," je v izjavi sporočila irska vlada. Pojasnila je, da bodo v prihodnje v Ramali vzpostavili veleposlaništvo in imenovali veleposlanika Irske v Palestini. Po besedah premierja Harrisa je rešitev dveh držav edini način za mirno in varno sobivanje Izraela in Palestine. Netanjahuja je pozval, naj prisluhne svetu in ustavi humanitarno katastrofo v Gazi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ob tem je izjavo izraelskega kolega glede nedeljskega napada na taborišče za razseljene v Rafi, v katerem je bilo ubitih 45 palestinskih civilistov, označil za "nov nizkoten in odvraten trend". Netanjahu je namreč dogodek označil za tragično napako.
"Aprila je bila 'tragična napaka' bombardiranje humanitarnih delavcev, ki so skušali zagotoviti hrano lačnim ustom, maja je bila 'tragična napaka' smrtonosna razstrelitev otrok, ki so iskali zaščito v centru za razseljence," je dejal Harris.
V luči tega je retorično vprašal, kakšna bo junijska izraelska tragična napaka in pa, kaj namerava mednarodna skupnost storiti, da se ta ne bo zgodila, navaja britanski BBC.
Danski parlament zavrnil priznanje Palestine
Poslanka Alternative Sascha Faxe je po poročanju tiskovne agencije Reuters v razpravi priznanje Palestine označila za edini način za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Izpostavila je, da se velika večina danskih politikov strinja, da trajnega miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez rešitve dveh držav, sama pa da v priznanju vidi način za zagotovitev pravic navadnih Palestincev.
Zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, ki se razprave v parlamentu ni udeležil, je pred tem že povedal, da danska vlada Palestine ne more priznati, ker ta nima delujočih oblasti ali nadzora nad svojim ozemljem na območju Gaze in Zahodnem bregu. Izrazil pa je upanje, da bo nekega dne to mogoče.
Danska ni edina članica Evropske unije, ki še ni priznala Palestine. Medtem ko so Norveška, Irska in Španija palestinsko državo danes priznale, je več članic povezave ocenilo, da za to še niso izpolnjeni pogoji. Da trenutno ne razmišljata o priznanju, sta med drugim sporočili Francija in Nemčija.
