V le nekaj dneh oziroma urah so se odnosi med kanclerjem Olafom Scholzem (SPD), finančnim ministrom Christianom Lindnerjem (FDP) in podkanclerjem Robertom Habeckom (Zeleni) tako zaostrili, da je razhod postal neizogiben. Številni mediji, med njimi Spiegel in Bild, razkrivajo nove podrobnosti o napetem dogajanju tik pred koncem koalicije.

Povod na spor? Sredi tedna je kancler Scholz presenetil s svojim ekonomskim dokumentom, naslovljenim "Agenda za gospodarsko rast in delovna mesta", ki je bil neposreden odgovor na Lindnerjev predlog. V dokumentu je Scholz predlagal večjo finančno podporo Ukrajini ter nove subvencije za podjetja in avtomobilsko industrijo. A ta predlog je bil po besedah podkanclerja Habecka slabo pripravljen – celo označil ga je za "hitro zmetanega skupaj".

Lindner, ki že od začetka vztraja pri fiskalni disciplini in spoštovanju dolžniške zavore, je te predloge zavrnil. Prav tako ni bil pripravljen sprejeti kakršnihkoli ukrepov, ki bi dolžniško zavoro omilili. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je Scholz predlog znova uvrstil na dnevni red.

Medtem ko sta se pravosodni minister Marco Buschmann in vodja poslanske skupine FDP Christian Dürr pogovarjala o drugih temah, je Lindner opozoril na resnost situacije. "Christian, pravkar sem rekel nekaj dramatičnega," je dejal in spomnil zbrane na možnost predčasnih volitev. Vendar njegovo opozorilo ni naletelo na resen odziv – za mizo se je celo slišal smeh.

A Lindner se ni smejal. Neposredno je vprašal Scholza, ali bo odpuščen, če ne bo pristal na njegove zahteve. Kancler je na kratko odgovoril: "Besed je bilo dovolj, zdaj želim videti dejanja."

Ko Lindner ni popustil, je Scholz prekinil razpravo in napovedal njegovega raztrešitev. Po navedbah Bilda in Frankfurter Allgemeine Zeitung je Scholz Lindnerju rekel: "Ne želim več, da bi bil član mojega kabineta. Jutri bom o tvoji razrešitvi obvestil zveznega predsednika." Nato je suho dodal: "Tako. Neumno." Lindner je odgovoril z enako hladnostjo: "V redu."

S tem je semafor dokončno ugasnil. Razpad koalicije je sprožil javno blatenje med nekdanjimi partnerji, kar je dodatno zaostrilo že tako napeto politično vzdušje. 

Marsikoga je sicer te dni presenetil Scholz, ki se je pokazall kot odločen, nepopustljiv voditelj. Kvalitete, ki naj bi mu vse od začetka mandata precej majkale. A malo verjetno je, da bo hitro našel nove politične zaveznike. Lindner pa se bo moral volivcem zagovarjati zaradi svoje nepopustljive drže, ki je prispevala k razpadu koalicije.

Predčasne volitve se zdijo neizbežne, Nemčija pa vstopa v obdobje politične negotovosti.

Turbulentnemu razpadu je sledilo ostro soočenje v Bundestagu. Debata po razpadu koalicije se je začela z ostro kritiko iz vrst Zelenih. Poslanka Irene Mihalic je FDP obtožila, da je sistematično blokirala zakone in zavračala že dosežene kompromise. "Vedno znova so zavrgli dogovorjeno in blokirali delo parlamenta," je dejala.

Na to je ostro odgovoril Dürr, ki je SPD in Zelenim očital, da so glavni krivci za propad koalicije. "Potrebujemo takojšnje predčasne volitve," je poudaril.

V razpravo se je vključil tudi Thorsten Frei, predstavnik Unije (CDU/CSU), ki je ostro napadel kanclerja Scholza. "Bankrot semaforizirane vlade je tudi osebni bankrot Olafa Scholza," je dejal. Scholz je po njegovem mnenju postal politično nepomemben voditelj, Nemčija pa potrebuje novega kanclerja.

Markus Söder in Friedrich Merz iz CSU oziroma CDU, sta se prav tako odzvala na razpad koalicije. Söder je na platformi X objavil zahtevo po hitrih volitvah in predstavil svoj načrt za prihodnost Nemčije, ki vključuje novo energetsko politiko, zmanjšanje birokracije in reformo azilne politike.

Merz pa je v svojem govoru pozval Scholza, naj že prihodnji teden v Bundestagu postavi vprašanje zaupnice. "Scholz manipulira s situacijo, da bi SPD pridobila politične točke," je dejal. Prav tako je dodal, da CDU/CSU ne bo sodelovala z manjšinsko vlado, dokler Scholz ne razjasni svoje politične legitimnosti.

Medtem ko se Scholz sooča z zahtevami po odstopu, so Zeleni začeli s pripravami na volitve. Robert Habeck je ponovno aktiviral svoj profil na platformi X, kjer je objavil sporočilo: "Back for good" (nazaj za vedno)." Na petkovem kongresu stranke v Wiesbadnu bo Habeck uradno potrdil svojo kandidaturo za kanclerja.

Habeck se želi osredotočiti na teme, kot so okoljska politika, energetska preobrazba in socialna pravičnost. Kljub temu pa se sooča z notranjo kritiko, saj imajo Zeleni trenutno le okoli devetodstotno podporo med volivci.

Scholz pa medtem želi z manjšinsko vlado doseči še nekaj ključnih zakonodajnih sprememb, a se bo neizogibno moral soočiti z vprašanjem zaupnice. 

Je pa razpad koalicije je pritegnil pozornost tudi zunaj Nemčije. Ameriški milijarder Elon Musk, ki je tudi vse bolj politično aktiven, je situacijo komentiral na platformi X, kjer je nemškega kanclerja označil za "norca". Muskova izjava je sprožila val odzivov, saj Tesla, eno njegovih največjih podjetij, v Nemčiji igra pomembno vlogo.

Kdor koli bo Nemčiji vladal od tega trenutka dalje, sicer ne bo imel lahke naloge, saj bo trčil ob enake težave, ki so uničile semafor. Država, še posebej nekateri segmenti gospodarstva, so v težavah. 

Sebastian Dullien, direktor Inštituta za makroekonomijo in konjunkturne raziskave (IMK), je za merkur.de Lindnerjevo neomajno vztrajanje pri fiskalni disciplini označil za obliko "radikalizacije". Dullien meni, da je Lindner po lanskoletni sodbi ustavnega sodišča postal pretirano strog pri interpretaciji dolžniške zavore. "Lindner se je zaklenil v lastno razumevanje fiskalne discipline," je dejal Dullien.

Nemška zakonodaja omogoča nekoliko svobodnejše upravljanje z državnimi financami v primeru izrednih razmer, kot je vojna v Ukrajini. Po mnenju Dulliena je Lindner to možnost zavestno zanemaril, da bi lahko vsilil socialne reze, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti. "To ni bilo v duhu ustvarjalcev dolžniške zavore," je opozoril Dullien.

Lindnerjev predlog je naletel na kritike tudi zaradi nerealističnih finančnih izračunov. Dullien je poudaril, da v predlogu manjkajo jasni izračuni, ki bi zagotovili njegovo izvedljivost. "Njegov načrt ustvarja še večje luknje v proračunu," je dejal.

Nemški minister za delo Hubertus Heil (SPD) je medtem opozoril, da so bili socialni transferji že prej predvideni za povečanje zaradi višjih življenjskih stroškov. Heil je razkril, da naj bi dodatni socialni stroški letos dosegli 4,5 milijarde evrov. Kljub temu je Lindner vztrajal pri zmanjšanju teh stroškov, kar je še dodatno poslabšalo odnose v koaliciji.

Ekonomisti, kot je Jens Südekum, so Lindnerjeve zahteve po hitrih rešitvah označili za "politično igro". Südekum je dejal, da je Lindner s svojimi predlogi skušal ustvariti vtis, da je mogoče proračunski primanjkljaj zapolniti s hitrimi rezi. "To je popolnoma iluzorno," je opozoril Südekum.

Razpad koalicije je bil po mnenju številnih analitikov pričakovan. "Olaf Scholz je prehitel Lindnerja in ga odpustil, preden bi sam odstopil," je dejal Dullien. Finančni minister naj bi namreč že nekaj časa nakazoval, da ne bo ostal v vladi, če se bodo socialni stroški povečali.

Lindner je po razpadu koalicije izjavil, da je deloval v skladu z načeli fiskalne odgovornosti. A njegovi kritiki, kot so predstavniki SPD in Zelenih, menijo, da je prav njegova nepripravljenost na kompromise pripeljala do politične krize. "Lindner je zavestno uničil koalicijo, da bi zaščitil lastne interese," je dejal Heil.

Lindnerjev načrt je vključeval še odpravo solidarnostnega dodatka, znižanje korporativnih davkov in davkov na letalski promet. Ti ukrepi so bili namenjeni olajšanju davčnega bremena za podjetja, vendar bi še dodatno povečali proračunski primanjkljaj. "To je bila politično neodgovorna poteza," je dejal Dullien.

Poznavalci zaenkrat ugibajo, da bi se lahko Nemci na predčasne volitve odpravili marca 2025.