Ko je bila stara 17 let, se je Shanti De Corte znašla v središču terorističnega napada. 22. marca 2016 se je s sošolci odpravljala na počitnice v Italijo, ko je na belgijskem letališču v Bruslju eksplodirala bomba. Eksplozija, za katero je stala teroristična organizacija ISIS, je terjala 32 življenj, več kot 300 ljudi je bilo ranjenih.
Čeprav je Shanti eksploziji ušla fizično nepoškodovana, pa je v sebi nosila globoke psihične rane. Šest let se je soočala s pogostimi napadi panike in depresivnimi epizodami. Trpela je tudi za posttravmatsko stresno motnjo. Zaradi tega je Shanti pomoč poiskala v psihiatrični ustanovi v domačem Antwerpnu, kjer so ji predpisali zdravila proti depresiji. A psihična travma je bila pretežka, zaradi česar je v letu 2018 in kasneje v 2020 poskušala narediti samomor. Naposled se je letos odločila za evtanazijo.
Po belgijski zakonodaji so bolniki upravičeni do evtanazije le, če imajo neozdravljivo bolezen ali doživljajo nenehno, neznosno fizično ali duševno trpljenje, ki ga ni mogoče ublažiti. Dva psihiatra sta Shanti odobrila uradno prošnjo za evtanazijo v začetku tega leta.
23-letnica je umrla 7. maja letos, a njena zgodba je v javnost prišla šele pred kratkim, ko je njena mati Marielle spregovorila za VRT news. Kot je dejala, so jo dogodki izpred šestih let močno pretresli: "Po tistem dogodku se ni več počutila varno."
Pred evtanazijo se je Shanti grozot, ki jim je bila priča, pogosto spominjala tudi na družbenih omrežjih. Kot je zapisala v eni od objav, je morala včasih jemati tudi po 11 antidepresivov na dan. "Ob vseh zdravilih, ki jih jemljem, se počutim kot duh, ki ne čuti več ničesar," je zapisala. Zadnja njena objava pa se je glasila: "Do zadnjega dne sem se smejala in jokala. Ljubila sem in bilo mi je dovoljeno čutiti, kaj je prava ljubezen. Zdaj bom odšla v miru. Vedite, da vas že pogrešam."
Leta 2012 so zaradi kronične depresije v Belgiji evtanazirali 64-letnico, evropsko sodišče pritrdilo državi
To ni prvič v zgodovini Belgije, da je država odobrila evtanazijo zaradi psihične travme osebe. Leta 2012 so tako evtanazirali 64-letnico Godelievo de Troyer, ki je prav tako trpela zaradi depresije, v začetku tega meseca pa je evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da Belgija ni kršila pravic de Troyerjeve, poroča Politico. Sodniki so namreč v treh od štirih točk razsodili v prid države, napako so ugotovili le v tem, kako je vlada opravila pregled po opravljeni evtanaziji.
64-letnica je za kronično depresijo trpela 40 let, ko je onkologa Wima Distelmansa prosila za evtanazijo. Distelmans je znan aktivist, ki se zavzema za pravico do zaključka življenja v Belgiji. "Na koncu razgovora je zdravnik ugotovil, da je gospa hudo travmatizirana, da ima resno osebnostno in razpoloženjsko motnjo ter da ne verjame več v njeno ozdravitev ali zdravljenje. Privolil je, da v skladu z zakonom o evtanaziji postane njen zdravnik," piše povzetek ugotovitev sodišča.
Pritožbo je na sodišče vložil de Tayerjin sin Tom Mortier, ki je dejal, da o odločitvi o nadaljevanju postopka ni bil pravilno obveščen. Vendar pa je sodišče v Strasbourgu ugotovilo, da je Mortier od matere prejel elektronsko sporočilo, v kateri je izrazila svoje želje, a da nanj ni odgovoril. De Troyerjeva ni želela poklicati svojih otrok, saj se je bala, da bi se postopek zavlekel. Bolnišnica je nato Mortierja o smrti matere obvestila dan po izvedbi evtanazije.
Sodišče je ugotovilo, da niti belgijski zakonodajni okvir za evtanazijo niti njegova uporaba v tem konkretnem primeru nista bila v nasprotju z 2. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do življenja. Ugotovilo je tudi, da je država spoštovala de Troyerjino pravico do zasebnosti in družinskega življenja, ki je zaščitena z 8. členom konvencije. Ob tem so se zdravniki razumno trudili zagotoviti, da bi imela 64-letnica stik s svojimi otroki, hkrati pa so zaščitili tudi njeno pravico do zasebnosti.
20 let pravice do smrti v Belgiji
58-letni zdravnik Marc Decroly je pomagal umreti več kot sto pacientom. Je eden izmed več belgijskih zdravnikov, ki v skladu z zakonom o pravici do smrti, ki je bil sprejet 28. maja 2002, pomagajo ljudem končati svoje življenje. Belgija je bila takrat šele druga država, ki je le dva meseca za Nizozemsko dekriminalizirala evtanazijo, piše Euronews.
V naslednjih dveh desetletjih je nekoč močno sporen postopek postal precej bolj normaliziran. Podpora pa prihaja celo od nekoliko neobičajnih oseb. "Imamo tudi več uglednih članov s katoliških univerz, ki so zavzeli stališče in izrazili mnenje, da bi bil lahko zakon celo humanističen, četudi je v nasprotju z določenimi pravili Cerkve, ki morda ne ustrezajo več popolnoma današnji družbi," je dejal Decroly.
Po belgijski zakonodaji so bolniki upravičeni do evtanazije le, če imajo neozdravljivo bolezen in doživljajo nenehno, neznosno fizično ali duševno trpljenje, ki ga ni mogoče ublažiti. Zahtevo za pomoč pri smrti, ki mora biti dokazano premišljena in ne podvržena zunanjim pritiskom, morajo tudi izrecno ponoviti.
