Tradicionalni govor kraljice Elizabete v parlamentu tokrat z nekaj manj tradicije

Po volitvah v Veliki Britaniji, na katerih so prepričljivo zmagali torijci, je začel zasedati parlament, kar tradicionalno pomeni tudi nagovor kraljice Elizabete II., ki v govoru predstavi prioritete vlade v prihajajočih mesecih. Ta ceremonija se začne s procesijo, v okviru katere kraljica potuje od Buckinghamske palače do Westminstra, ponavadi kar v kočiji – tokrat je sicer prišla v avtomobilu v spremstvu princa Charlesa. V nasprotju s tradicijo kraljica prav tako ni nosila plašča iz hermelina, temveč le kostim mentolovo zelene barve in ujemajoč se klobuk.

V govoru kraljica razgrne zakone, za katere vlada želi, da jih parlament odobri. Po običaju te zakone naznani monarh v prisotnosti poslancev, višjih plemičev in drugih dostojanstvenikov v lordski zbornici. Govor sicer napišejo ministri, kraljica ga tako le prebere. Dolžina je odvisna od števila predlaganih zakonov in drugih naznanil, kot na primer cilji glede zunanje politike. Kljub temu v povprečju ni daljši od desetih minut. Elizabeta II. je ta govor imela že kar 65-krat, odsotna je bila le leta 1959 in 1963, ko je bila noseča. Takrat je njeno nalogo prevzel pravosodni minister.

Prednostni nalogi brexit in reforma javnega zdravstva

Za reformo javnega zdravstva naj bi do leta 2024 vsako leto namenili dodatnih 33,9 milijarde funtov, kar je okoli 40 milijard evrov. Kot je bilo zapisano v govoru, je to največja finančna injekcija v zgodovini britanskega javnega zdravstva, vključuje pa tudi gradnjo in obnovo bolnišnic.

Najpomembnejša naloga vlade je sicer izpeljati brexit. V programu je tako zakon o izstopnem sporazumu z EU, s katerim bodo omogočili brexit za 31. januarja. O zakonu bodo glasovali v petek, predlogu pa se obeta potrditev zaradi absolutne večine konservativne stranke. Drugi zakoni, ki naj bi jih sprejeli v prihodnjih treh mesecih, so v veliki večini posvečeni brexitu – zakoni s področja trgovine, kmetijstva, ribištva, priseljevanja, finančniih storitev in mednarodnega prava.

V programu so predvideli tudi strožje ukrepe v boju proti kriminalu, med drugim to pomeni strožje zaporne kazni za storilce najhujših kaznivih dejanj. Kraljica je omenila tudi načrte glede sprememb pri priseljevanju v državo, predvideni so na primer vizumi, ki bi zdravnikom in medicinskim sestram omogočili hitrejši vstop v Združeno kraljestvo.

Poslanci morajo program potrditi, kar pa je bolj formalnost, saj so ga v zgodovini zavrnili samo enkrat, in sicer januarja leta 1924, ko je vlado vodil Stanley Baldwin.