Tožbo na ESČP zaradi kazni vložili tudi hrvaški ribiči

Da so se hrvaški ribiči – tisti, katerih postopki so pred slovenskimi sodišči zaključeni – obrnili na sodišče v Strasbourgu, je potrdil odvetnik Miha Kozinc, ki jih je zastopal v postopkih v Sloveniji. Kot je pojasnil, bodo ribiče pred ESČP zastopali hrvaški odvetniki.

Zadeva naj bi bila sicer šele v začetni fazi in tudi na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so namreč dejali, da o zadevi niso bili uradno obveščeni.

Že pred tem so se na ESČP zaradi kazni, ki jih je izdala Hrvaška, obrnili slovenski ribiči. ESČP je tožbe že spoznalo za dopustne ter jih bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo. Kot je konec marca sodišče obvestilo Slovenijo, so bile tri pritožbe že vročene Hrvaški.

Slovenska vlada se je v začetku meseca odločila, da bo v pritožbi slovenskih ribičev posredovala z intervencijo, do katere ima pravico kot država članica, katere državljani so pritožniki. Sodišče bo tako vladi določilo rok za vložitev vloge, po tem ko bo prejelo odgovor Hrvaške, so v ponedeljek pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Hrvaška arbitražne meje ne priznava, kazni na obeh straneh

Ribiči so se na ESČP obrnili, potem ko so propadli vsi dosedanji poskusi, da bi kljub nesoglasju med Slovenijo in Hrvaško glede uveljavitve arbitražne razsodbe rešili vprašanje ribolova v Piranskem zalivu oziroma probleme ribičev.

Arbitražno sodišče v Haagu je namreč na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško junija 2017 izreklo razsodbo o meji med državama, ki pa je Hrvaška ne priznava. Slovenija je konec leta 2017 razsodbo uveljavila in vse odtlej tako hrvaški kot slovenski ribiči prejemajo kazni organov z obeh strani meje zaradi ribolova v Piranskem zalivu.

Tako eni kot drugi kazni niso plačevali in so na Hrvaškem oz. v Sloveniji nanje vlagali pritožbe. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev, vključno s pritožbo na ustavno sodišče, in po izteku določenega roka so se sedaj oboji obrnili še na ESČP.

Viri na MZEZ so sicer pred meseci menili, da bo na ESČP verjetno glavno vprašanje, kje je ribič lovil. Če bi sodniki pritožbam slovenskih ribičev ugodili, bi sodišče v Strasbourgu na nek način legitimiralo arbitražno razsodbo.