Tongovska vlada je prvič po izbruhu vulkana sporočila, da je otok prizadela nesreča brez primere. V izjavi je tudi potrdila tri smrtne žrtve, umrli so 65-letna ženska in 49-letnik ter Britanka Angela Glover. Poškodovanih je bilo tudi na desetine hiš na glavnem otoku Tongatapu. Kot so še sporočili uradniki, so bili v izbruhu vulkana še posebej prizadeti nekateri manjši obrobni otoki, saj so bile na enem uničene vse hiše, na drugem pa sta ostali le dve. Evakuacije z najbolj prizadetih otokov tudi že potekajo.

Po besedah tongovske vlade internet še vedno ne dela, so pa na voljo nekatere lokalne telefonske storitve, prav tako potekajo dela za obnovitev popolne komunikacije. Kolikšna je škoda na komunikacijskih omrežjih pove tudi dejstvo, da je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je en sam uradnik s satelitskim telefonom prenašal informacije med agencijami ZN in tongansko vlado. Številni Tongani v tujini sicer že od sobotnega izbruha čakajo, da bi slišali novice od bližnjih. 

So pa ZN tudi dejali, da bodo, ko bo pomoč začela prihajati, poskušali ohraniti status Tonge brez covida. Tonganski uradniki so namreč izrazili zaskrbljenost, da bi dobave pomoči lahko širile covid. Toda tiskovni predstavnik ZN Jens Laerke je dejal: "Eno prvih pravil humanitarne akcije je 'ne škodi'. Zato želimo biti popolnoma prepričani, da bodo upoštevani vsi potrebni protokoli za vstop v državo."

Vlada je namreč potrdila tudi, da je vulkanski pepel "resno prizadel" oskrbo z vodo, prav tako pa so začasno zaustavljeni tudi vsi leti, motene pa so tudi pomorske prometne poti.

Otoška država Tonga je po sobotnem silovitem izbruhu podvodnega vulkana, ki je sprožil tudi cunami, še vedno odrezana od preostalega sveta. Avstralija in Nova Zelandija sta sicer tja poslali izvidniška letala, ki pa zaradi velike količine pepela ne morejo pristati.

Kot poroča BBC, okoli 200 prebivalcev Tonge odstranjuje pepel s steze na glavnem letališču v prestolnici Nuku'alofa. Do zdaj naj bi jim uspelo očistiti okoli sto metrov asfalta.

Po besedah novozelandske zunanje ministrice Nanaie Mahute je treba prebivalcem Tonge v čim krajšem možnem času dostaviti vsaj zaloge pitne vode. Humanitarne agencije namreč ocenjujejo, da sta vulkanski prah in cunami najverjetneje onesnažila zalogo vode v Tongi.

Mahutejeva je prav tako dejala, da je letalo C-130 Hercules v pripravljenosti in da bo, takoj ko jim bo uspelo očistiti stezo, poletelo v prestolnico Tonge. Poleg vode jim bodo najprej dostavili še električne generatorje in higienske pripomočke.

Na poti v Tongo sta tudi dve ladji novozelandske mornarice z najnujnejšimi potrebščinami, a po besedah Mahutejeve bosta ladji potrebovali vsaj še dva dni, da dosežeta obalo otoka.

Vršilec dolžnosti visokega komisarja Nove Zelandije za Tongo Peter Lund je dejal, da je lokalna vlada razglasila izredne razmere. Po podatkih pristojnih agencij ZN so najbolj zaskrbljujoče razmere na otokoma Fonoi in Mango, kjer je škoda velika, zaznali so tudi klic na pomoč.

Velika škoda je glede na posnetke tudi na zahodnih plažah glavnega otoka, kjer je uničenih ali zelo poškodovanih več poslopij. Satelitski posnetki kažejo, da je škoda ogromna tudi na otočku Nomuka, ki leži blizu vulkana Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai.

Tongo sestavlja več kot 170 otokov in otočkov na območju v Tihem oceanu, velikem kot Japonska. V državi živi le okoli 100.000 ljudi, večina na glavnem otoku Tongatapu.

Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Šlo naj bi za najsilovitejši izbruh na svetu v zadnjih 30 letih. Pepel se je dvignil do 30 kilometrov visoko v zrak.

Cunami je poleg Tonge prizadel še Novo Zelandijo, Japonsko, Aljasko in Južno Ameriko. V Peruju je zahteval tudi dve smrtni žrtvi.