Nekateri demokrati krivijo kandidatko zelenih Jill Stein, ki naj bi Kamali Harris odvzela dovolj glasov za zmago Donalda Trumpa, vendar pa s tem ne morejo razložiti, kako je Trump glede na dosedanje izide osvojil vseh sedem ključnih držav in zbral večje število glasov po ZDA od Harrisove.

Poleg tega si je glede na vzporedne ankete povečal podporo pri številnih kategorijah volivcev, kot so na primer Latinoameričani, in zmanjšal zaostanek v zanesljivo demokratskih državah, kot sta New York in New Jersey. To mu je uspelo v času, ko se je demokratska stranka poenotila v opoziciji njegovim žalitvam in grožnjam.

Harrisova je v kratkem času, odkar je julija prevzela strankarsko nominacijo, zbrala več denarja od Trumpa, imela dobro organizacijo prostovoljcev na terenu, osredotočila se je na bistvene tri države – Pensilvanijo, Michigan in Wisconsin, ki bi ji zagotovile zmago, in imela podporo strankarskih zvezdnikov, kot sta bivša predsednika Barack Obama in Bill Clinton.

"To je bil poraz svetopisemskih razsežnosti in demokratska stranka kot taka je sedaj mrtva. Nekoč si imel Reaganove demokrate, sedaj imaš Trumpove demokrate. Elite so odvrnile volivce vsepovsod, ker niso hotele slišati, kar delavci in volivci srednjega razreda kričijo že leta – osredotočite se na nas, ne pa na uničenje Trumpa," je za Wall Street Journal izjavil demokratski strateg Chris Kofinis.

Nekateri demokrati za zdaj sicer še bolj tiho krivijo 81-letnega predsednika Joeja Bidna, ki da bi se moral prej odločiti, da ne bo kandidiral za drugi mandat, ne pa šele po poraznem junijskem nastopu na televizijskem soočenju s Trumpom. Nato naj bi še predolgo kljuboval pozivom iz stranke, naj odstopi od kandidature. Na koncu je stranko pripravil do tega, da je v imenu enotnosti sprejela Harrisovo, čeprav jih veliko trdi, da bi bili drugi boljša izbira. Komentator medija Daily Beast Michael Daly izpostavlja guvernerko Michigana Gretchen Whitmer in guvernerja Pensilvanije Josha Shapira.

Kakšna bo nova smer stranke?

Za novo smer stranke se bosta ponovno spopadala levo in sredinsko krilo. Slednje želi osredotočenje na gospodarska vprašanja, zmanjšanje kriminala in nezakonitega priseljevanja, kar so osnovne republikanske teme. Levo krilo stranke pa vztraja pri kulturnem boju, na primer glede pravic transspolnih oseb, ki so odvrnile velik del sredinskih volivcev.

"Delavskim volivcem in belopoltim brez višje izobrazbe smo poslali sporočilo, da to ni več njihova stranka," je opozoril svetovalec senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa Faiz Shakir.

Nekateri krivijo tudi izbiro Tima Walza za podpredsedniškega kandidata namesto bolj karizmatičnih osebnosti, kot je na primer spet zmerni Shapiro.

Drugi spet krivijo Harrisovo, ker se ni znala oddaljiti od svojega mentorja Bidna, ki so ga Američani povezovali z obdobjem visoke inflacije in vojnami v tujini, na primer v Ukrajini in Gazi.

Harrisova je v govoru na Univerzi Howard, kjer je sprejela poraz, pozvala k nadaljevanju boja, vendar pa je demokratsko stranko te dni zajela precejšnja apatija in številni so naveličani desetletja boja proti Trumpu, ki glede na izid volitev ne pelje nikamor.

Zakonca Clinton upata, da bo Trump vodja vseh, Sanders: Američani hočejo spremembe

Odzvala sta se tudi zakonca Clinton in veteranski senator Bernie Sanders. Nekdanji ameriški predsednik Bill Clitnon in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, ki jo je na ameriških volitvah 2016 Donald Trump premagal, sta podala skupno izjavo, v kateri sta potrdila odločitev ljudstva.

"Ameriško ljudstvo je glasovalo in Donald Trump in JD Vance bosta naslednja predsednik in podpredsednik Združenih držav. Želiva jima vse dobro in upava, da bodo vladali za vse nas," je dejal.

Bernie Sanders, ki se je za mesto predsednika potegoval tako v letu 2016 kot 2020, je bil v torek ponovno izvoljen za četrti mandat v senatu. Za razliko od zakoncev Clinton pa je imel veliko več za povedati o porazu demokratov. "To ne bi smelo biti veliko presenečenje. Demokratska stranka je zapustila delavski razred, zdaj pa je ugotovila, da je delavski razred zapustil njih," je dejal.

Dodal je še, da 60 odstotkov Američanov živi "od plače do plače", medtem ko je v ZDA "večja neenakost v dohodku in premoženju kot kdajkoli prej". Sanders je omenil tudi zdravstveno varstvo in dejal, da Združene države "ostajajo edina bogata država, v kateri zdravstvene oskrbe ne zagotavljajo vsem, kot to velevajo temeljne človekove pravice".

"Medtem ko demokratsko vodstvo zagovarja status quo, so Američani jezni in hočejo spremembe," je zaključil.

'Široka paleta strokovnjakov, med katerimi bo izbral svojo ekipo'

V naslednjih dnevih in tednih bo novoizvoljeni ameriški predsednik začel izbirati ljudi, ki bodo sestavljali njegov kabinet, je po poročanju BBC-ja sporočila ekipa, ki vodi njegov prehod v Belo hišo.

V izjavi sta sopredsedujoča Linda McMahon in Howard Lutnick povedala, da bosta Trumpu predstavila "široko paleto strokovnjakov, med katerimi bo lahko izbral svojo ekipo". Ob tem pa sta dodala, da bo Trump izbral osebje, ki bo izvajalo politike, ki bodo življenje Američanov naredile "dostopno, varno in zanesljivo".

Tranzicija v novo vlado se mora po zakonu začeti že pet dni po volitvah, Trumpovi ekipi za prenos oblasti pa pomagajo tudi John F. Kennedy, nekdanja demokratska kongresnica Tulsi Gabbard, bodoči podpredsednik JD Vance in sinova Eric ter Donald mlajši.

Trump bo moral zapolniti 4000 položajev v zvezni vladi s svojimi političnimi nameščenci, od tega pa jih 1200 potrebuje senatno potrditev. Težav ne bo, ker so republikanci na torkovih volitvah prevzeli večino v zveznem senatu.

Ameriški mediji poročajo, da naj bi tokrat natanko vedel, koga imenovati na kateri položaj, da ne bo morebitnih ugovorov glede politike in ukrepov. Posebej odmeva napoved imenovanja Johna F. Kennedyja na položaj ministra za zdravstvo. Nekdanji demokrat nasprotuje cepljenjem in več drugim uveljavljenim preventivnim ukrepom.

Milijarderja Elona Muska namerava Trump imenovati na položaj za vodenje varčevalnih ukrepov v vladi, ker je obljubil, da lahko najde več tisoč milijard prihrankov.

'Diktator bom samo prvi dan vladanja'

Donald Trump bo položaj 47. predsednika ZDA bo uradno nastopil po zaprisegi 20. januarja 2025, med njegovimi prvimi načrti pa je odpustitev posebnega tožilca Jacka Smitha, ki zoper Trumpa vodi dva kazenska primera na zvezni ravni – zaradi sprevračanja izida volitev 2020 in odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše.

Ko bo Smith odpuščen, bosta primera mirovala, dokler ju ne bo razveljavil Trumpov novi pravosodni minister. Med kampanjo je sicer napovedal tudi ukrepanje proti drugim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali v njegovih sodnih postopkih.

Napovedal je še, da bo iz zapora izpustil številne udeležence napada na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za politične zapornike. Med napadom na Kapitol je umrlo šest oseb, doslej pa so bile vložene zvezne obtožnice proti 1530 posameznikom.

Med kampanjo je večkrat napovedal, da bo prvi dan sprožil tudi največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA, kjer živi okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev. Ameriški svet za priseljevanje ocenjuje, da bi izgon milijona ljudi zvezni proračun stal 88 milijard dolarjev (slabih 82 milijard evrov).

Trump sicer trdi, da ni nasprotnik priseljevanju, med kampanjo pa je napovedal, da bo tujim študentom ob diplomi zagotovil tudi dovoljenje za delo in bivanje, kar bi preprečilo izkoriščanje visokoizobraženih s strani delodajalcev v ZDA.

Lani je v posebnem videoposnetku napovedal, da bo takoj prvi dan prenehal z "grozodejstvi" zelene politike, s čimer je imel v mislih ukrepe zvezne vlade proti podnebnim spremembam. Maja letos je v New Jerseyju napovedal ustavitev vseh morskih električnih turbin na veter.

Med pogovorom za Fox News je lani v Iowi dejal, da bo diktator le prvi dan vladanja, kar po njegovih besedah pomeni, da bo nemudoma zaprl mejo in začel z vrtanjem pridobivati nafto.

Glede vojne v Ukrajini in v Gazi pa je Trump med kampanjo napovedal, da bo dosegel mir, še preden prevzame oblast.