Četrti sveženj sankcij, ki ga je danes potrdil Svet EU, vključuje več ruskih oligarhov in poslovnežev, povezanih s Kremljem, pa tudi podjetij, dejavnih na vojaškem in obrambnem področju, ki logistično in materialno podpirajo rusko invazijo na Ukrajino.
Ukrep vključuje popolno prepoved transakcij z nekaterimi ruskimi državnimi podjetji v različnih sektorjih, med drugim na področju vojaške industrije. Prepoveduje tudi uvoz v EU za tiste izdelke iz jekla, za katere trenutno veljajo zaščitni ukrepi unije. To pomeni približno 3,3 milijarde evrov izgubljenega prihodka od izvoza za Rusijo, so navedli pri Evropski komisiji.
Sankcije obsegajo tudi prepoved novih naložb v ruski energetski sektor in uvajajo celovito omejitev izvoza opreme, tehnologije in storitev za energetsko industrijo. Pri tem velja omejena izjema za civilno jedrsko energijo in prevoz nekaterih energentov v EU, so še navedli v Bruslju.
Sankcioniranje energetskega sektorja je sicer med bolj občutljivimi vprašanji v EU, saj je, kot pojasnjujejo viri pri EU, potrebno ohraniti dobavo in nakup energentov iz Rusije, od katerih je unija še vedno močno odvisna.
Na seznamu luksuznega blaga, za katerega velja prepoved izvoza iz EU, je široka paleta artiklov – od avtomobilov, kaviarja, nakita, vina, krzna, elektronike, umetniških del in celo konjev. S tem ukrepom želi EU neposredno prizadeti rusko elito, pojasnjujejo v Bruslju.
"Tisti, ki vzdržujejo Putinov vojni stroj, ne bi smeli več uživati v svojem razkošnem življenjskem slogu, medtem ko bombe padajo na nedolžne ljudi v Ukrajini," je pred dnevi ob napovedi četrtega svežnja sankcij dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
EU tudi širi seznam sankcioniranih oseb in poslovnih subjektov. Omejevalni ukrepi veljajo za 15 posameznikov in devet podjetij. Med posamezniki je enajst oligarhov in poslovnežev, ki so dejavni v sektorjih, ki predstavljajo pomemben vir prihodkov za rusko državo, denimo v industriji jekla, vojaških proizvodov in finančnih storitev. Sankcionira tudi ljudi, ki širijo propagando in spodbujajo razlage Kremlja o razmerah v Ukrajini.
Kdo točno je na novem seznamu sankcij, bo sicer uradno znano šele po objavi sankcij v uradnem listu EU, kar naj bi sledilo v kratkem. Po poročanju več tujih medijev pa je med sankcioniranimi oligarhi tokrat tudi dolgoletni lastnik angleškega nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič, in sicer zaradi svojih tesnih vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Na seznamu naj bi bili med drugim še ključna delničarja enega največjih zasebnih industrijskih in finančnih koncernov v Rusiji Alfa Group, German Han in Aleksej Kuzmičev, lastnik enega največjih jeklarjev na svetu MMK Viktor Rašnikov ter Vladimir Raševski, izvršni direktor enega največjih svetovnih proizvajalcev umetnih gnojil EuroChem Group. Ni pa na seznamu vodilnega ruskega industrialca Olega Deripaske, ki ga je že minuli teden sankcionirala Velika Britanija, piše bilten Politico.
"Medtem ko se nadaljuje vojna predsednika Putina proti ukrajinskemu ljudstvu, se povečuje tudi naša odločenost, da podpremo Ukrajino in ohromimo financiranje kremeljske vojne mašinerije. Ta četrti sveženj sankcij je še en velik udarec gospodarskemu in logističnemu temelju, na katerega se Rusija zanaša pri izvajanju invazije na Ukrajino. Cilj sankcij je, da predsednik Putin ustavi to nečloveško in nesmiselno vojno," je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
EU je sankcije sprejela v dogovoru z mednarodnimi partnerji, med njimi z ZDA in drugimi državami članicami skupine G7.
Voditelji G7 so minuli teden v skupni izjavi podprli nadaljnje sankcije s ciljem okrepiti pritisk na Rusijo in jo dodatno mednarodno osamiti. Tako naj bi Rusiji odvzeli status države z največjimi ugodnostmi na trgih teh držav. Kot so potrdili danes v Bruslju, se EU skupaj z drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO) temu ukrepu pridružuje in torej prekinja obravnavo z največjimi ugodnostmi za ruske izdelke in storitve.
Po besedah predsednice Evropske komisije bo četrti sveženj sankcij še dodatno osamil Rusijo v globalnem gospodarskem sistemu in ohromil financiranje vojne.
