Ti meni Ukrajino, jaz tebi Grenlandijo. Kaj pa Svalbard?

"Ameriški načrti v zvezi z Grenlandijo so resni," je dejal Vladimir Putin v nagovoru na ruskem Arktičnem forumu v Murmansku. "Ti načrti imajo globoke zgodovinske korenine. In jasno je, da bodo ZDA še naprej sistematično sledile svojim geostrateškim, vojaško-političnim in gospodarskim interesom na Arktiki."

"Kar zadeva Grenlandijo, je to stvar dveh posebnih držav. To nima nobene zveze z nami," je na vprašanje novinarjev odvrnil ruski predsednik. Rusko-ameriški odnosi so se močno spremenili po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo. V času Bidnove administracije sta bili državi v odnosih, ki spominjajo na dneve hladne vojne, v zadnjih mesecih pa je mogoče opaziti signale, ki kažejo na otoplitev. Rusija danes zagovarja idejo ekonomskega sodelovanja z ZDA na Arktiki, ki je bogata z naravnimi viri, poroča BBC.

"Odprti smo za preučitev različnih naložbenih priložnosti, ki jih lahko izvedemo skupaj z ZDA na določenih področjih," pravi Kiril Dmitrijev, odposlanec predsednika Putina za tuje naložbe in gospodarsko sodelovanje. Dmitrijev, ki je tudi izvršni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe, se je v preteklih tednih že pogovarjal z ameriškimi uradniki. "Odprti smo za naložbeno sodelovanje na Arktiki. Lahko bi šlo za logistiko ali pa druga področja, ki so koristna za Rusijo in ZDA," dodaja. "Toda pred sklenitvijo dogovorov se mora vojna v Ukrajini končati."

"Osredotočen sem na ekonomijo in naložbe, zato ne komentiram političnih vprašanj, edino, kar lahko rečem, je, da imamo zelo dober dialog in mislim, da je zelo pomembno, da ZDA poskušajo razumeti stališče Rusije," je še dodal Dimitrijev.

Zdi se, da je Moskva prepričana, da lahko Washington osvoji z obljubami o donosnih poslih na Arktiki in v Rusiji, piše BBC. Te morda padajo na plodna tla, piše Steve Rosenberg, poročevalec BBC iz Moskve. V nedavnem intervjuju z nekdanjim komentatorjem Fox News Tuckerjem Carlsonom je posebni odposlanec Donalda Trumpa Steve Witkoff nakazal, da sprejema rezultate referendumov, ki jih je organizirala Moskva in so potekali na ozemljih, ki jih je med invazijo zasegla Rusija. Tudi Trump je namignil, da se pogovarjajo o ozemeljskem vprašanju in da bo Ukrajina morala pristati na kompromise, prav tako Rusija. 

Patrušev o odnosih z ZDA

Nikolaj Patrušev, nekdanji šef FSB, sedanji Putinov svetovalec in najbrž eden najmočnejših ljudi v Rusiji, je dejal, da v ZDA obstajata dve stranki, ki tekmujeta med seboj. "Ko so bili demokrati na oblasti, so imeli eno mnenje, republikanci pa imajo drugo. To ne pomeni, da se strinjajo z ruskim stališčem. Le da imajo svoja, ki jih promovirajo, in z njimi lahko sodelujemo."

Na vprašanje o tem, ali se kuje nov svetovni red, Patrušev odgovarja: "Včasih smo imeli sistem, v katerem sta v svetu prevladovali dve sili. Potem je bila samo ena. Zdaj gradimo večpolarni svet. A s svojimi posebnostmi." 

Kaj pa Svalbard?

Medtem se Politico dotika otočja Svalbard v Arktičnem oceanu, ki se nahaja na pol poti med celinsko Norveško in Severnim polom, na njem pa živi okrog 3000 prebivalcev. Od leta 1925 je priključeno Norveški, mnogi na Zahodu pa se bojijo, da bi si otočje skušala prisvojiti Rusija. V Kremlju so Norveško večkrat obtožili, da poskuša militarizirati otok. 

Svalbard je nedvomno oddaljen in hladen, vendar je otočje na strateško pomembnem mestu in Rusija bi se lahko odločila prevzeti nadzor nad njim, piše Politico.

Svalbard ali Spitsbergen je bil naseljen z ljudmi, odkar so kitolovci odkrili otočje v 17. stoletju. V poznem 19. stoletju so odkrili premog, kar je okrepilo privlačnost otokov. To pa je sprožilo vprašanje o tem, komu otočje pripada. To je bila najbližja država Norveška, čeprav se tudi ta nahaja precej daleč – 930 kilometrov. 

V Svalbardski pogodbi, ki so jo leta 1920 podpisale Norveška, ZDA, Združeno kraljestvo, Švedska, Japonska ter nekatere druge države, je Norveška dobila otočje, v zameno pa je obljubila, da bo omogočila državljanom in podjetjem iz drugih držav podpisnic, da tam živijo, delajo in delujejo. Obljubila je tudi, da ne bo militarizirala Svalbarda.

Sovjetska zveza je podpisala pogodbo leta 1935. Svojo prisotnost na otoku je gradila okrog rudnikov premoga, ki jih je tam vodila. Sovjeti so celo zgradili vas Pyramiden, ki je 'živela po sovjetskem kopitu' do leta 1998, ko je ruski Arktikugol zaprl svoje rudnike na Svalbardu, kraj pa je postal mesto duhov. Toda Rusija ni povsem zapustila Svalbarda, piše časnik. 

Namesto tega v zadnjih letih ruski uradniki in drugi predstavniki na otočju izvajajo različne manifestacije. Leta 2015 je takratni podpredsednik vlade Dmitrij Rogozin pristal na Svalbardu brez dovoljenja Norveške. 9. maja 2023 so izvedli vojaško parado ob dnevu zmage, ki jo je vodil njihov generalni konzul, poroča Barents Observer. Lansko leto pa so direktor Arktikugola in drugi v zapuščeni vasi izobesili sovjetske zastave.

Kaj se dogaja z domnevno norveško militarizacijo otočja?

Na srečanju z norveškim veleposlanikom v Rusiji v začetku tega meseca so visoki uradniki ruskega ministrstva za zunanje zadeve opozorili, da je "v nasprotju z mednarodnim pravnim režimom, vzpostavljenim s Svalbardsko pogodbo iz leta 1920, ki predvideva izključno miren razvoj otočja in prepoveduje uporabo njegovega ozemlja v vojaške namene, območje vse bolj vključeno v vojaško in politično načrtovanje Norveške s sodelovanjem ZDA in Nata," je poročala ruska agencija TASS.

Ruska tiskovna agencija je tudi navajala ministrstvo, ki trdi, da "na otočju delujejo objekti z dvojnim namenom, ki poleg civilnih omogočajo izvajanje vojaških nalog, vključno z bojnimi operacijami na ozemlju tretjih držav." Pri tem ima Rusija med drugim v mislih postajo SvalSAT, ki naj bi zbirala informacije za vojsko in obveščevalne službe, jih delila z ZDA in Ukrajino ter bila orodje v hibridni vojni proti Rusiji. Rusija je Norveško leta 2021 obtožila, da otočje militarizira, kjer je tja napotila frigato Thor Heyerdahl, ki se je zasidrala v pristanišču Longyearbyen. Norveška je dejal, da je ladja zagotavljala oskrbo otoka. Norveške vojaške ladje sicer nadzirajo vode okrog otoka, norveška vojska pa nudi pomoč lokalnim oblastem v primeru izrednih dogodkov. Eden od teh je bilo tudi strmoglavljenje ruskega transportnega helikopterja v bližini mesta Barentsburg leta 2017.

Norveška zanika kakršnokoli militarizacijo otoka in odgovarja, da prav Rusija za obtožbami skriva apetite po nadzoru nad strateško pomembnim ozemljem. Ob tem pa so v Oslu večkrat poudarili, da arhipelag spada pod jurisdikcijo zveze Nato. Z obtožbo Osla, da krši Svalbardsko pogodbo, si Rusija pripravlja teren, da se odzove na domnevne kršitve, še navaja Politico.