"Razmere so vsak dan vse slabše. Ne vidimo cilja. Naša država ni tukaj," je več vojakov anonimno v pogovorih preko Telegrama dejalo za BBC. Kot največjo težavo izpostavljajo vreme, kronično pomanjkanje spanca zaradi neprekinjenega ruskega bombardiranja, še posebej z drsnimi tritonskimi bombami FAB-3000.
Kot so povedali, vsak dan izgubijo nekaj položajev, popolna izguba zasedenega ozemlja pa naj bi bila le vprašanje časa. Ukrajinske vojake pesti tudi pomanjkanje rotacij z bojišča. Rusija namreč redno napada logistične poti in krči razdaljo do glavne prometnice, ki vodi iz ukrajinske regije do mesta Sudža, osvojitev katerega je bil največji uspeh presenetljive ukrajinske avgustovske ofenzive. Ni pa to edina težava. Vojaki izpostavljajo, da okrepitve, ki prihajajo, tvorijo predvsem moški srednjih let, ki pridejo nespočiti neposredno z drugih bojišč. Ukrajina ima vse večje težave z zagotavljanjem zadostnega števila vojakov v enotah. Po poročanju AP ameriška administracija od Kijeva pričakuje, da mobilizacijski prag zniža s 25 na 18 let.
BBC piše, da so sporočila vojakov "mračna". Cilj, da se v branjenje Kurska preusmerijo ruske enote iz drugih bojišč, pretežno ni uspel. Še več, Rusija stopnjuje napredovanje v Donbasu. Oktobra so Rusi zasedli več kot 500 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, novembra že več kot 700. Cilj Ukrajincev naj bi bil sedaj zadržati kos ruskega ozemlja do zamenjave v Beli hiši januarja letos. "Glavna naloga, s katero se sedaj soočamo, je zadržati največ ozemlja pred Trumpovo inavguracijo in začetkom pogajanj, da bi potem to ozemlje zamenjali za nekaj. Nihče ne ve, kaj," je dejal vojak Pavlo (imena sogovornikov so pri BBC zaradi njihove varnosti spremenili).
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da jih ruski voditelj Vladimir Putin želi izriniti iz regije Kursk pred Trumpovo inavguracijo, saj bi s tem pokazal, da nadzoruje situacijo. "Vendar on situacije ne nadzoruje," je dejal Zelenski. Da bi Ukrajina zadržala kos ruskega ozemlja, si je končno zagotovila tudi odobritev za napade z raketami zahodne izdelave na ozemlje Ruske federacije, predvsem v coni operacij v Kursku.
Vendar naj to ne bi dvignilo razpoloženja pri pehoti v rovih. "Nihče ne sedi v jarku in prosi za rakete. Živimo in borimo se tukaj in zdaj, medtem ko rakete letijo nekje drugje," je povedal. Rakete ATACMS in Storm Shadow se sicer uporabljajo za napade na poveljniška mesta, skladišča in drugo logistiko nasprotnika v zaledju daleč od oči povprečnega vojaka.
"Ne pogovarjamo se o raketah. V bunkerjih govorimo o družinah in rotaciji. O enostavnih stvareh," je dejal Miroslav. Rusija je uspela povrniti med 40 in 50 odstotkov izgubljenega ozemlja v Kursku. "Naš cilj ni osvajati, ampak zadržati ozemlje. In tako se tudi borim," je dejal Vadim. Ta kljub izgubam meni, da je nadaljevanje boja v regiji Kursk pomembno. Večina drugih vojakov pa je prepričana, da bi morali biti na vzhodu Ukrajine in ne v Rusiji. "Ne potrebujemo gozdov v Kursku, v katerem je padlo toliko naših soborcev," pravi Pavlo.
Glede domnevnih 10.000 severnokorejskih vojakov, ki naj bi jih Rusi poslali v Kursk, vojaki, s katerimi je govoril BBC, pravijo, da jih še niso srečali. "Ničesar nisem videl, niti slišal o Korejcih, živih ali mrtvih," na vprašanje o medijskih poročilih pravi Vadim. Ukrajinska obveščevalna služba je objavila več posnetkov domnevno prestreženih pogovorov severnokorejskih vojakov. Vojaki so potrdili, da so dobili nalogo, da zajamejo vsaj enega severnokorejskega vojaka, po možnosti z dokumenti. Za to naj bi dobili nagrade: drone ali pa dodatne dni dopusta. "Zelo težko je najti Korejca v mračnem kurskem gozdu. Še posebej, če jih ni tukaj," je sarkastično povedal Pavlo.
Nekateri izkušeni vojaki, ki se nahajajo v Kursku, vidijo vzporednice z nekaterimi drugimi neuspešnimi operacijami ukrajinskih sil. Od oktobra 2023 do julija letos so ukrajinske sile na vse kriplje poskušale ohraniti majhno mostišče Krinki na vzhodni obali reke Dneper v regiji Herson. Od tam so si prizadevali vzpostaviti odskočno desko za prodor globoko na ozemlje na jugu Ukrajine in proti Krimu, ki ga okupira Rusija. Na koncu so se z velikimi žrtvami morali umakniti na drugo stran obale. Padlo ali izginilo naj bi 1000 ali več vojakov.
Tako Miroslav ocenjuje tudi operacijo v Kursku. "Dobra ideja, ampak slaba izvedba. Medijski učinek brez vojaškega rezultata," je kritičen. Tudi sam se je bojeval v operaciji v vasi Krinki.
Nekateri analitiki še vedno trdijo, da je invazija v Kursku vseeno dobra odločitev. Serhij Kuzan iz ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje pravi, da je to edini del fronte, kjer imajo iniciativo, čeprav se vojaki nahajajo v zelo težkih razmerah. Meni, da je pomembno čim dlje zadrževati prisotnost vojske na območju. Rusija je doslej sprožila tri lokalne protiofenzive v Kursku, v slednji so dosegli precej manjši napredek kot v preteklih dveh.
