Le še dan nas loči od prelomnih ameriških predsedniških volitev, na katerih Američani odločajo, kakšno politiko si želijo v prihodnjih štirih letih. Do nedelje je svoj glas predčasno oddalo že več kot 93 milijonov ljudi. Za primerjavo: leta 2016 je na volitvah glasovalo 136,5 milijona ljudi, volilnih upravičencev pa je sicer več kot 239 milijonov. Poznavalci ocenjujejo, da bo tokrat svoj glas oddalo 65 odstotkov volilnih upravičencev ali okoli 150 milijonov ljudi. To bi bila največja udeležba od leta 1908.
Večje zanimanje za volitve je moč pripisati hudi razklanosti ZDA, ki vlada tako na družbenem kot na političnem parketu, pomemben vpliv na volitve pa ima seveda tudi pandemija covida-19. ZDA so po številu okuženih in številu smrtnih žrtev najhuje prizadeta država na svetu.
Napovedi kažejo na zelo tesen izid, zato bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden zadnji dan izkoristila še za obiske nekaterih ključnih zveznih držav. Biden si je izbral Pensilvanijo in Ohio, Trump pa štiri države - Severno Karolino, Pensilvanijo, Wisconsin ter znova Michigan, kjer je leta 2016 zmagal za manj kot pol odstotka glasov.
Bidnu na pomoč priskočil Obama
V zadnjih dneh se je Bidnu pri prepričevanju volivcev pridružil tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Skupaj sta obiskala Florido in Georgio.
Ameriški predsednik je v nedeljo med predvolilnim zborovanjem v Michiganu napadel "drakonske" ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa v Evropi. Dejal je, da jih bo posnemal tudi njegov demokratski tekmec, zaradi česar da bo potem ameriško gospodarstvo propadlo. "Zdaj morajo to početi spet od začetka. Kaj za vraga delajo? Mislim, da bom šel tja in jim to razložil," je še dejal Trump in zagotovil, da sam ne bo nikoli več zaprl javnega življenja.
Trump se je mudil tudi na Floridi, kjer število okuženih s koronavirusom hitro narašča, oblasti pa so uvedle policijsko uro, ki se začne ob 23. uri. A Trumpovi podporniki so ta ukrep kršili, saj shoda niso pravočasno zapustili. Kot je za Trumpova zborovanja značilno, na tisoče ljudi ni nosilo zaščitnih mask, prav tako niso upoštevali pravila varne razdalje.
Podporniki so na shodu vzklikali, naj Trump odpusti dr. Anthonyja Faucija, direktorja ameriškega nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni. Ta je bil od začetka epidemije eden od Trumpovih vodilnih svetovalcev, na čelu inštituta pa je že vse od leta 1984. V zadnjem času sta se Fauci in Trump večkrat sprla, zato se je predsednik strinjal s svojimi podporniki.
"Ne povejte nikomur, a malo bom počakal po volitvah, nato pa bom upošteval vaš nasvet. Veliko se je motil (Fauci). Sicer je prijazen mož, a se veliko moti," je dejal Trump. Fauciju je med tem stopil v bran Joe Biden.
FBI medtem preiskuje incident v Teksasu, kjer so republikanski poltovornjaki na avtocesti obkolili avtobus Bidnove kampanje. Biden je v nedeljo v Philadelphii komentiral dogodek in dejal, da njegova ekipa še nikoli ni doživela česa podobnega. Biden je zaradi incidenta odpovedal številne dogodke v Teksasu, Trump pa je svoje podpornike, vpletene v dogodek, podprl in na Twitterju zapisal, da "obožuje Teksas".
Ameriški mediji so poročali še o enem incidentu, ki se je zgodil v nedeljo. Trumpovi podporniki na Floridi so več ur po koncu zborovanja obtičali na prizorišču, saj obljubljenega prevoza ni bilo. To se je zgodilo že tretjič v Trumpovi kampanji.
Bodo rezultati volitev znani že v sredo?
Poznavalci ocenjujejo, da bodo ključno vlogo pri oblikovanju končnega rezultata odigrale zvezne države Florida, Georgia, Severna Karolina in Pensilvanija. Jasnega zmagovalca tako ni pričakovati.
Poleg tožb in izgubljenih glasovnic, pa tudi množičnih protestov in strahu pred oboroženo vstajo, bi Trump z lahkoto poskrbel tudi za negotovost, preden bodo rezultati dokončni. Če bo Trump razglasil zmago, preden bodo prešteti vsi glasovi, bi to lahko ZDA vrglo v predvolilni kaos. Trump naj bi svojim zaupnikom že napovedal, da bo v torek zvečer razglasil zmago, če bodo rezultati kazali, da je v vodstvu, poroča Guardian. Poročanje Guardiana pa je že zanikal Trump, ki je dejal, da tega ne bo storil, je pa napadel javnomnenjske raziskave, ki napovedujejo zmago Bidnu. Spomnimo, tudi na prejšnji volitvah so nekatere javnomnenjske raziskavala nakazovale gladko zmago Hillary Clinton, na koncu pa je slavil Trump.
CNN medtem poroča, da bodo zaradi možnosti protestov ob torkovih volitvah v ZDA bodo ogradili območje okoli Bele hiše. Še danes naj bi postavili ograjo, podobno kot ob poletnih protestih proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi, ki naj bi ogradila tudi park južno od Bele hiše, se na neimenovane vire sklicuje televizija.
Obstaja tudi možnost, da Trump ne bo sprejel rezultatov, če bo izgubil, četudi bo poraz jasen. Trumpova kampanja je sredi decembra zbirala sredstva za dolgotrajno pravno in politično bitko, je poročal New York Times. Trump teh trditev sicer nikoli ni neposredno izrekel, je pa danes dejal, da se bodo na rezultate volitev lahko odzvali z agresivno pravno strategijo, predvsem v primeru Pensilvanije. Trump je namreč izrazil nasprotovanje preštevanju glasov, ki bodo po pošti prispeli tri dni po volitvah.
V sodobni ameriški politiki je vrhovno sodišče odločilo le ene volitve, in sicer leta 2000 med Georgeom W. Bushom in Al Gorom. Al Gore je prejel pol milijona več glasov od Busha, a manj elektorskih glasov, zato je sprva priznal poraz. Ker pa je Bush na Floridi zmagal z zgolj 0,5 odstotka glasov, je Al Gore zahteval, da se glasovnice znova preštejejo. Ker tega niso storili do zakonsko določenega roka, je primer prevzelo vrhovno sodišče, ki je štetje glasov s Floride ustavilo, saj je presodilo, da ni ustavno. Večina vrhovnih sodnikov je odločila, da glasov na Floridi in v drugih delih države ne bodo znova šteli in da bo glasovanje obveljalo. George W. Bush je tako postal zmagovalec ameriških volitev leta 2000.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.