"Narodna banka Srbije meni, da bi uvrstitev Teslinega lika na nacionalno stran evrskega kovanca ob predvidenem vstopu Hrvaške v evroobmočje predstavljala prisvajanje kulturne in znanstvene zapuščine srbskega naroda, glede na to, da se je slavni znanstvenik za časa svojega življenja opredeljeval za Srba po poreklu. Zato je povsem gotovo, da bi se sprožile aktivnosti pri pristojnih evropskih inštitucijah, da bi opozorili na neprimernost takega predloga," srbski mediji povzemajo stališče narodne banke.
Kot piše Telegraf, o nacionalnem motivu evrskega kovanca odloča država članica, ki evro uporablja kot skupno valuto, o svojih načrtih mora obvestiti tudi druge članice, zahtevo za odobritev motiva pa vloži pri Svetu EU.
Ta odobri motiv, če so izpolnjeni tehnični pogoji in če ni pripomb ostalih držav, ki evro uporabljajo kot skupno valuto. "Če pa so pripombe (in te so mogoče, kadar bi predlagani motiv izzval neugodne reakcije državljanov druge države članice), Svet odločitev za ali proti sprejme z večino glasov. Poleg tega je treba poudariti, da se omenjena uredba nanaša na države, ki so že izpolnile pogoje za vstop v evrsko območje, kar lahko Hrvaška naredi šele leta 2023, v tem trenutku pa je to vprašljivo," so za omenjeni časnik opozorili pri banki.
Zmagovalec glasovanja
Hrvaški premier Andrej Plenković je na sredini novinarski konferenci sicer zatrdil, da so motiv izumitelja Nikole Tesle na glasovanju izbrali prebivalci. "Gre za simbole, pomembne za nas. Tesla je prišel na seznam kot predlog državljanov in med peterico kandidatov izrinil mesto Dubrovnik, ki je prav tako pomemben," je povedal.
Podoba Tesle je predvidena na kovancih za 50, 20 in 10 centov, kratica HR v glagolici na kovancih za pet, dva in en cent, na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške, na evrskem kovancu pa kuna.
Kdo je bil Nikola Tesla?
Nikola Tesla se je rodil 10. julija 1856 v majhnem kraju Smiljan pri Gospiću na Hrvaškem. Teslov oče Milutin je bil pravoslavni duhovnik, veliki znanstvenik pa je rad poudarjal, da je ponosen na svoje srbsko poreklo in hrvaško domovino.
Najbolj znan je po izumih na področju elektrotehnike, magnetizma in radiotehnike, ki so pripeljali do sodobne uporabe električne energije. Med njegovimi več kot 700 znanstvenimi patenti so najbolj znani izmenični večfazni električni sistemi, navitje, znano kot Teslov transformator, in turbina brez lopatic, po njegovih načrtih pa so izdelali tudi prvo hidroelektrarno na reki Niagari.
Spor tudi zaradi slovenskega kovanca
Sprednja stran evrskih kovancev, ki označuje nominalno vrednost, je poenotena, hrbtne strani kovancev pa je vsaka država članica oblikovala po svoje. Tudi Slovenija se je odločila, da bo imel vsak izmed naših evrskih kovancev na nacionalni strani drugačen motiv. Poleg Slovenije imajo različne motive na vseh kovancih denimo tudi Avstrija, Grčija, Italija in San Marino.
Zapletlo pa se je tudi pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev. Ko se je Slovenija odločila, da bo na evrskem kovancu za dva centa upodobila knežji kamen, so ostro protestirali na avstrijskem Koroškem, je takrat poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).
Gre za pomemben relikt iz zgodnje slovenske zgodovine – v poznem sedmem stoletju je bila na območju današnje avstrijske Koroške oblikovana slovanska kneževina Karantanija, na omenjenem kamnu, sicer ostanku rimskega stebra, pa je potekalo ustoličevanje vojvod. Deželni glavar Jörg Haider je dal knežji kamen nato začasno premestiti iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade, pozneje pa so ga prenesli v dvorano grbov deželnega zbora, kjer stoji še danes.
KOMENTARJI (618)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.