Leta 2008 je ruski oligarh Oleg Deripaska veljal za najbogatejšo osebo v Rusiji in devetega najbogatejšega Zemljana. Danes 55-letni poslovnež je bogastvo pridobil z vodenjem industrije aluminija, ob zadnjem ocenjevanju premoženja junija 2022 pa je bil vreden 3,2 milijarde dolarjev (približno tri milijarde evrov).
A stanje ruskega gospodarstva se je z napadom na Ukrajino spremenilo – zahodne države so proti največji državi na svetu uvedle sankcije, s katerimi se je znižal izvoz ruskih dobrin v Evropo in ZDA. Kakšno je dejansko stanje v Rusiji, sicer ni popolnoma jasno, ruski poslovnež pa pravi, da njihovemu gospodarstvu ne kaže dobro. "Naslednje leto ne bo denarja. Putinu zmanjkuje denarja," je ta teden povedal na gospodarskem forumu v Sibiriji. Hkrati je dodal, da bo Rusija nujno potrebovala pomoč tujih vlagateljev in "prijateljskih" držav, povzema Newsweek.
Deripaska je dejal, da državni kapitalizem ni več vzdržna možnost, in posvaril pred resnimi posledicami vpeljanih zahodnih sankcij. "Rusija bo morala še naprej razvijati tržno gospodarstvo. Tuje investitorje bo zanimalo, kako ruski vlagatelji še služijo denar in kakšno je stanje," je izpostavil.
Ob tem pa poudaril, da bo vstop na trge t. i. prijateljskih držav težak, saj "vodijo drugačna pravila igre". Ocenjuje, da bodo ruska podjetja morala za seboj pustiti pravila svetovne trgovinske organizacije ter preiti na dvostranske sporazume glede trgovanja. To bo predstavljalo velike težave pri izračunih. "Pritisk sankcij bo resen," je pristavil.
A Ukrajincem se 'grozovite' težave Rusov zdijo izrečene s posmehom. Kot je na družbenem omrežju dejala Julija Mendel, tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, so komentarji ruskega oligarha "naravnost nesramni".
Deripaska ne dvomi v Putina, ampak igra njegovo igro
Zdi se tudi, da se z navedbami ne bi strinjal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je še pred nekaj meseci dejal, da njegova država zaradi sankcij "nima nobenih finančnih težav in omejitev." A Deripaska naj z navedbami ne bi želel nasprotovati režimu, kaj šele dvomiti vanj, pravi politolog Mikhail Alexseev, ki predava na eni izmed ameriških univerz. Oligarh je namreč eden izmed tesnejših Putinovih prijateljev. "Takšni govori bi lahko bili del Kremljevega večstranskega prizadevanja za razpihovanje pobožnih želja v Evropi in ZDA, da bi lahko gospodarske težave spodkopale voljo Kremlja in zato Ukrajina ne potrebuje toliko vojaške podpore, kakršno zahteva – ali pa je morda sploh ne," ocenjuje.
Putin namreč tudi zagovarja, da "država in vlada vojski zagotovita vse, kar potrebuje". Ruski ekonomski strokovnjak Boris Grozovski ocenjuje, da je Rusija v zadnjem letu za vojsko zapravila že več kot devet bilijonov rubljev (11 milijard evrov), izdatki za vojsko pa še naprej naraščajo.
Bolj kot država sankcije občutijo državljani
A analize gospodarstva se vseeno nekoliko bolj nagibajo k napovedim Deripaske. Ruski bruto domači proizvod se je v letu 2022 skrčil za 2,2 odstotka. To sicer ni niti blizu ocenam svetovnih voditeljev, ko so ti uvedli sankcije, a je učinek kljub temu opazen. Predsednik ZDA Joe Biden je ob uvedbi prvih nekaj paketov trdil, da se bo ruski državni BDP v enem letu zmanjšal za več kot deset odstotkov.
Ukrepe, s katerimi so zahodne države obsodile rusko agresijo na Ukrajino, pa bolj kot država občutijo državljani. Neodvisna raziskovalna skupina Chronicles s sedežem v Moskvi je z anketnim vprašalnikom ugotovila, da se s časom trajanjem vojne povečuje število državljanov, ki vojno obžalujejo.
Obsežno število anketirancev je zaradi vojne izgubilo zaposlitev, težje nakupilo hrano ali prejelo nižje plačilo za svoje delo. V raziskavi so anketirali 16.000 ljudi. Petina vojni močno nasprotuje, prav toliko pa jih vojno močno podpira.
