Od obglavljenja učitelja v Parizu do napada v Nici in streljanja na Dunaju

Na udaru je v zadnjih tednih predvsem Francija. Napetosti so se začele zaostrovati že septembra, ko je satirični tednik Charlie Hebdo znova objavil karikature preroka Mohameda – iste karikature, ki so bile leta 2015 povod za teroristični napad na prostore Charlieja Hebdoja. Tedaj je bilo ubitih 12 ljudi. Konec septembra letos so bile v napadu z nožem huje ranjene štiri osebe, napad pa se je zgodil v bližini prostorov tednika Charlie Hebdo. 

Napad v Nici 

Pretekli četrtek je 21-letni prebežnik iz Tunizije v francoski Nici ubil tri ljudi. Dve žrtvi, starejša ženska in oskrbnik cerkve, sta bili ubiti v cerkvi, imeli sta prerezan vrat. Tretji žrtvi je uspelo pobegniti do kavarne, a je kasneje umrla zaradi hudih poškodb.

Istega dne je policija je v Lyonu aretirala tudi Afganistanca, ki je bil oborožen z nožem, tik preden je vstopil na tramvaj. V francoskem Avignonu je moški s pištolo v roki grozil policiji. Policisti so potrdili, da so osebo ustrelili, potem ko je grozila z orožjem in vzklikala "Alah je velik." V Jeddi pa je policija istega dne aretirala moškega iz Savdske Arabije, potem ko je ta na francoskem konzulatu napadel stražarja z  ''ostrim predmetom'', sporoča savdoarabska državna televizija. S francoskega veleposlaništva v Savdski Arabiji sporočajo, da življenje stražarja ni ogroženo, prepeljali pa so ga v bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rane.

Umor učitelja v Parizu 

Do napada v Nici je prišlo le dva tedna po grozljivem umoru učitelja Samuela Patyja pred šolo v Parizu. 18-letni Čečen, ki je imel v Franciji status begunca, ga je obglavil zaradi kazanja karikatur islamskega preroka Mohameda med učno uro državljanske vzgoje. Sledile so množične demonstracije po več francoskih mestih v podporo učitelju in predvsem svobodi izražanja. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na osrednji slovesnosti v spomin na umorjenega učitelja zatrdil: "Ne bomo se odpovedali karikaturam." Odločno je stopil v bran sekularizmu, karikaturam in svobodi izražanja v Franciji ter napovedal boj proti islamskemu radikalizmu. Karikature Charlieja Hebdoja pa so v Franciji postale simboli sekularizma, ene temeljnih vrednot francoske republike, ki sega še v čas revolucije. 

Marconovo stališče in besede so močno odmevale v muslimanskem svetu. Turški predsednik Erdogan je med drugim dejal, da bi moral francoski predsednik "preveriti svoje duševno zdravje". Nadaljeval je, da se muslimani v Evropi dnevno soočajo z islamofobijo, svoje besede pa nato stopnjeval in položaj islamske skupnosti v Evropi primerjal s položajem Judov pred drugo svetovno vojno. 

Pakistanski premier Imran Khan je dejal, da Macron s svojimi besedami podpira protiislamska stališča, z egiptovske univerze Al Azhar pa so sporočili, da gre za del sistematične kampanje, v kateri se islam izrablja za doseganje političnih ciljev. 

V številnih državah islamskega sveta so sledili pozivi k bojkotu francoskih izdelkov, v Iraku, Siriji, Pakistanu, Turčiji, Bangladešu in Libiji, pa so potekali tudi množični protesti, na katerih so protestniki zažigali plakate s podobo Macrona in francoske zastave.