Tujina

Ko je glasbo prekinila morija

Dunaj , 08. 08. 2024 09.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na Dunaju so zaradi teroristične grožnje odpovedali tri koncerte ameriške pevke Taylor Swift. Ne gre za prvi tak primer, saj so bile glasbene prireditve in kulturna prizorišča v Evropi v zadnjih letih večkrat tarča napadov ekstremistov. Marca letos so pripadniki Islamske države vdrli v koncertno dvorano blizu Moskve in ubili 144 ljudi, maja 2017 pa je v drugi največji dvorani v Evropi razstrelil 22-letnik, umrlo je 22 ljudi.

Maja 2017 so koncert ameriške pevke Ariane Grande v Manchestru v Angliji prekinili streli. Eksplozija je odjeknila ob 23.35 po srednjeevropskem času, ko je eksplodiralo v izhodni avli ob koncu koncerta. Tako v dvorani, ki lahko sprejme 21.000 ljudi in je druga največja dvorana v Evropi, kot pred njo, kjer so sorodniki čakali na obiskovalce koncerta, je izbruhnila panika. Ljudje so najprej mislili, da je počilo na bližnji železniški postaji. 

Razstrelil se je 22-letni napadalec. Umrlo je 22 ljudi, še več kot 100 je bilo poškodovanih. Že takrat je Swiftova priznala, da so tovrstni napadi njen največji strah. 

Napad v Parizu

Leta 2015 je svet pretresel teroristični napad v Parizu v Franciji.  V napadu so sodelovale tri usklajene skupine teroristov, ki so izvedle sedem napadov, ki so zahtevali 130 smrtnih žrtev, več sto oseb je bilo ranjenih. Največ žrtev je bilo v dvorani Bataclan, kjer je drama s talci trajala kar tri ure.

V dvorani je bilo 1500 ljudi, ki so prišli na koncert metal skupine. V dvorani so napadalci brezglavo streljali in metali granate. 

Drugi napadi so bili še na območju Stade Francea, v barih in restavracijah. Policija je sedem napadalcev ubila na dan napadov, še dva pet dni pozneje. 

Odgovornost za napad je dan po napadu prevzela Islamska država, v Franciji pa so tri mesece veljale izredne razmere. Obsežna preiskava se je razširila na vso Evropo, kasneje pa so ugotovili, da so napadalci napade načrtovali v Siriji, organizirala pa jih je teroristična celica v Belgiji.

Marca 2016 so v akciji v Bruslju v Belgiji prijeli Salaha Abdeslama, ki je odigral ključno nalogo pri organizaciji napadov. Tudi sam se je nameraval med novembrskim napadom razstreliti pri stadionu Stade de France, a kot so kasneje ugotovili preiskovalci, se njegov samomorilski jopič ni sprožil. Poleti 2022 je bil v Franciji obsojen na dosmrtno ječo, lani poleti pa so ga v Belgiji spoznali za krivega "umorov v terorističnem kontekstu" še za teroristični napad v Bruslju marca 2016, v katerem je umrlo 32 ljudi.

Streljanje v koncertni dvorani v Moskvi

Več zamaskiranih napadalcev pa je 22. marca letos vdrlo v dvorano Crocus v moskovskem predmestju Krasnogorsk in začelo streljati, preden so stavbo, v kateri je bilo okoli 6000 ljudi, zažgali. Dvorana je bila razprodana zaradi rock koncerta skupine Piknik. Na samem kraju terorističnega napada so našli 500 nabojev in dve avtomatski puški. 

V napadu je bilo po podatkih ruskih oblasti ubitih 144 ljudi, več kot 382 pa ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država (IS). 

Ruske oblasti so v povezavi z napadom pridržale 12 ljudi, pri čemer so jih osem obtožile kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom. Med njimi je tudi četverica iz Tadžikistana, ki je obtožena izvedbe napada na koncertno dvorano. 

Vsi štirje so obtoženi terorizma in jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Četverico so, preden so jih pripeljali na sodišče, očitno mučili, domnevno tudi z elektrošokom, saj so na sodišče prišli s številnimi ranami in oteklinami, enega od moških so pripeljali na invalidskem vozičku.