Ruska vojska je 8. marca sprožila drzno operacijo v regiji Kursk, kjer je s prebojem celotnega bataljona skozi nedelujočo 15-kilometrsko plinsko cev in simultanim napadom iz več smeri zlomila ukrajinski odpor v regiji Kursk. Tam danes ukrajinske sile nadzorujejo le še košček ozemlja ob državni meji, medtem ko ruske enote že vstopajo na ukrajinsko stran v regiji Sumi.
Ukrajinski vdor v regijo Kursk, avgusta 2024, je bil sicer veliko presenečenje, tudi za Rusijo. Ukrajinske sile so v le nekaj dneh osvojile več kot 1000 kvadratnih kilometrov ozemlja in se približale jedrski elektrarni v Kurčatovu na le nekaj deset kilometrov. Rusom je nato uspelo stabilizirati fronto, a Ukrajincev dolgo niso uspeli izriniti iz svojega ozemlja. Ko pa jim je to končno uspelo, pa je Ukrajina odprla novo fronto, nekaj 100 kilometrov vzhodno, na zahodu regije Belgorod.
Ostri boji, obe strani pošiljata okrepitve
V dneh pred 18. marcem je Ukrajina okrepila napade z droni v regiji Belgorod. Ruska vojska se je na tem delu ozemlja že morala spopasti z enotami iz Ukrajine. Takrat je šlo za enote ruskih disidentov različnih političnih barv, ki se borijo na strani Ukrajine. Njihovi vpadi so bili sicer neuspešni, so pa verjetno ukrajinskemu poveljstvu razkrili marsikatero podrobnost o stanju ruskih sil na območju.
Ukrajinske sile so na meji pod ruskim ognjem začele odstranjevati t.i. zmajeve zobe in protitankovske mine. Oklepniki so nato začeli prevažati prve enote v smeri vasi Demidovka, Grafovka in Prilesije. Medtem ko ukrajinska stran ob začetku operacije ni razkrivala podrobnosti, je ruska trdila, da so ukrajinske sile utrpele okrog 60 žrtev v prvem dnevu napada. Navedbe, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti, je pa bilo objavljenih nekaj posnetkov uničenja oklepnikov z droni. Ukrajinskim enota se je sicer uspelo izkrcati v gozdovih v bližini vasi Demidovka in začeti priprave za naskok na prvo naselje ob meji.
Vnel se je srdit boj, ki traja že nekaj dni. Ruska stran je priznala, da so njene enote zaradi močnega obstreljevanja vasi zavzele položaje na njenih severnih obronkih, medtem ko so Ukrajinci začeli vstopati v vas pod močnim ognjem. 20. marca je guverner belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov dejal, da razmere v Krasnojaružskem distriktu ostajajo težke ter da je v obstreljevanju umrl en vojak, štirje pa so bili ranjeni. Rusija je po navedbah obrambnega ministrstva sprožila obsežen raketni in letalski napad na ukrajinske položaje v zaledju, pri čemer naj bi uničila več kosov opreme in koncentracije sil.
Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je 21. marca na podlagi dostopnih podatkov ocenil, da so ukrajinske sile z jugovzhoda napredovale v bližini Demidovke in se prav tako 'vkopale' na obronkih vasi Prilesje. Izvedelo se je, da na območju deluje ena najboljših ukrajinskih brezpilotnih enot - 414. udarna UAV brigada. Rusko ministrstvo za obrambo je trdilo, da je odbilo vse ukrajinske napade v vasi Demidovka, a so posnetki 23. marca razkrili, da se v središču vasi že nahajajo ukrajinske enote.
Ukrajinske sile so nato odprle še eno smer preboja proti vasi Popovka, nekaj kilometrov severozahodno od Demidovke. Tam so ruske enote prvi napad odbile, vendar so Ukrajinci uspeli pod svoj nadzor spraviti nekaj kvadratnih kilometrov obmejnega pasu. Ukrajinske sile na območje pošiljajo okrepitve, nekatere enote so se pred kratkim umaknile iz Kurska, prav tako obrambo krepijo Rusi.
Strateško premišljena odločitev ali tvegana poteza?
Kako uspešna je torej nova ukrajinska invazija na rusko ozemlje in kakšne koristi ima Kijev od tega? Če primerjamo ukrajinske lanske začetne uspehe v Kursku, potem je tokratni izkupiček po nekaj dneh precej bolj skromen. Optimističen ocene nakazujejo okrog 50 kvadratnih kilometrov ozemlja pod ukrajinskim nadzorom, kar je konkretno manj kot v prvih dneh bitke za regijo Kursk. Velikega presenečenja ni bilo. Ruski vojaški blogerji so v preteklih mesecih večkrat opozarjali na kopičenje ukrajinskih sil ob meji. Dejstvo, da po tednu dni bojev Ukrajina nima popolnega nadzora nad nobenim naseljem pa govori, da je Rusija napad na tem odseku državne meje verjetno pričakovala. Rusija fronte še ni stabilizirala, zato ukrajinsko napredovanje ni izključeno.
Kljub temu pa bi lahko bili ukrajinski načrti drugačni, izpostavljajo analitiki. Kijev si namreč prizadeva, da bi Moskva v boje za mejo poslala čim več enot in s tem oslabila sile v na vzhodu ali jugu Ukrajine. Eden od ciljev operacije v Kursku je bil prav to. Takrat Rusi niso 'zagrizli v vabo' in so nadaljevali prodor v Donbasu. Kljub temu pa so v začetku marca, pred zaključno ofenzivo v Kursku, iz Ukrajine premestili nekaj enot v Rusijo in razbremenili ukrajinske sile v okolici Pokrovska in Toretska, kjer so nato izvedle nekaj uspešnih protinapadov. Belgorodska fronta bi tako lahko služila za odvračanje ruske vojske od kritičnih točk na fronti in kupovanje časa za utrjevanje položajev. Informacije, da Rusija pošilja okrepitve na mejo, je morda znak, da ukrajinski načrt vsaj do neke mere že deluje.
