Ko je tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid s sodelavci prvič stopil pred kamere in novinarje, je zmagoslavno dejal: "Po 20 letih naporov smo osamosvojili državo in izgnali tujce. To je trenutek ponosa za ves narod."
Dejal je, da si talibani želijo, da Afganistan ne bo več bojišče. "Oprostili smo vsem, ki so se borili proti nam. Konec je sovražnosti. Ne želimo nobenih zunanjih ali notranjih sovražnikov," je poudaril.
"Naša država je muslimanska država, to je bila pred 20 leti in to je zdaj," je dejal. "Toda, ko govorimo o izkušenosti in zrelosti in viziji, je seveda velika razlika med tem, kje smo danes in kje smo bili pred 20 leti." Pravi, da bodo drugačne tudi odločitve, ki jih bodo sprejemali. "Sli smo skozi proces evolucije," je poudaril.
Kot pravi, si talibani ne želijo kaosa v Kabulu. "Naš načrt je bil, da se ustavimo pred vrati Kabula, tako da bi lahko nemoteno zaključili proces predaje oblasti," je dejal in dodal, da se je izkazalo, da je bila prejšnja vlada zelo nesposobna. "Njihove varnostne sile niso mogle narediti ničesar, da zagotovijo varnost. Morali smo nekaj narediti. Morali smo zavzeti Kabul in zagotoviti varnost prebivalcev."
Nekdanji predsednik Ašraf Gani je namreč že v nedeljo sporočil, da je zapustil državo. Rusko veleposlaništvo trdi, da je s seboj odpeljal velike količine denarja, ki so jih spravili v kar štiri avtomobile in helikopter.
'Mediji ne smejo delati proti nam'
Mudžahid je spregovoril tudi o svobodi medijev in dejal, da bodo ti lahko še naprej delovali, vendar v njihovih kulturnih okvirih. "Ko govorimo o aktivnostih medijev, ne sme nič biti v nasprotju z islamskimi vrednotami," je dejal in dodal, da morajo novinarji spremljati in opozarjati na njihove napake, da bodo lahko bolje služili narodu.
"Zasebni mediji bodo še naprej svobodni in neodvisni," je dejal.
"Vendar mediji ne smejo delati proti nam. Morajo delati za enotnost naroda," je poudaril predstavnik talibanov.
Na televizijske ekrane so se danes znova vrnile TV-voditeljice. Žensk na vseh večjih državnih in zasebnih televizijskih kanalih ni bilo opaziti, vse odkar so talibani v nedeljo zavzeli Kabul. Urednik medija Tolo news pa je danes na Twitterju objavil fotografijo ene od voditeljic, ki med oddajo v živo v studiu sprašuje enega od talibanskih voditeljev.
Kaj bo s pravicami žensk?
Odgovarjal je tudi na vprašanja o pravicah žensk. "Ženskam bomo dovolili, da delajo in se izobražujejo znotraj naših okvirjev," je dejal. Pravi, da bodo ženske zelo aktivne v družbi in da so zavezani spoštovanju pravic žensk v skladu s šeriatskim pravom. "Z nami bodo delale z ramo ob rami. Dajemo zagotovila mednarodni skupnosti, da ne bo nobene diskriminacije," je dodal.
Obljubil je, da bodo te lahko delale na področju zdravstva, izobraževanja in drugih področij, kot določa šeriatsko pravo. So se pa talibani izogibali dodatnim pojasnilom o tem, kakšne bodo v praksi pravice žensk na delovnih mestih.
"Imamo pravico, da delujemo po naših verskih principih. Druge države imajo drugačne pristope, pravila in predpise ... Afganistanci imamo pravico, da imamo svoja lastna pravila in predpise, ki so v skladu z našimi vrednotami," je poudaril Mudžahid.
"Rad bi pomiril mednarodno skupnost, da nihče ne bo ogrožen. Ne želimo si težav z mednarodno skupnostjo," je dejal.
Več držav, med drugim tudi ZDA, je namreč napovedalo, da bodo priznale talibansko vlado, če bo ta spoštovala človekove pravice, še posebej pravice žensk, in se izogibale ekstremističnim gibanjem, kot je Al Kaida.
"Afganistansko ozemlje ne bo zlorabljeno za napade na kogar koli," je zagotovil, ko so ga vprašali, ali bi se lahko v Afganistanu znova okrepila Al Kaida.
Kaj se bo zgodilo z Afganistanci, ki so sodelovali z zavezniškimi silami? Mudžahid je zagotovil, da se ne bodo nikomur maščevali. "Nihče ne bo trkal na njihova vrata in jih spraševal, za koga so delali," je dejal in poudaril, da so vsi varni in da nikogar ne bodo zasliševali ali preganjali. "Oprostili smo vsem, zavoljo stabilnosti in miru v Afganistanu," je ponovil.
Dejal je tudi, da si ne želijo, da ljudje zapustijo svojo domovino. "Ne želimo, da mladi, ki so odraščali tukaj, odidejo. To so naši viri."
Na konkretno vprašanje glede informacij o ugrabitvah in pobojih na območjih pod nadzorom talibanov je Mudžahid odgovoril: "Nihče ne bo mogel ugrabiti nikogar. Iz dneva v dan bomo imeli več varnosti."
Obljubil je, da bodo tuja veleposlaništva in mesto Kabul varni in zagotovil, da talibanski borci ne bodo vstopali v domove ljudi. Za kaos v Kabulu v zadnjih dneh je okrivil nesposobnost nekdanje vlade.
Talibani pravijo, da bodo podrobnosti jasnejše, ko bodo oblikovali vlado. "Ko bo vlada oblikovana, se bomo odločili, kateri zakoni bodo uvedeni," je dejal in poudaril, da trenutno resno delajo na sestavljanju vlade. Talibani imajo sicer pod nadzorom vse državne meje, prav tako so zagotovili, da so po vsej državi zagotovili varnost.
Namestnik vodje talibanov prispel v Afganistan
V Afganistan pa je medtem danes prispel soustanovitelj talibanov in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar. Visoka delegacija pod vodstvom Baradarja je pristala na letališču v Kandaharju, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik talibanov.
Baradar, ki je bil po podatkih Interpola rojen leta 1968, je namestnik vodje talibanov in je odgovoren za politično predstavništvo talibanov v Dohi. Februarja 2020 je z ZDA v imenu talibanov podpisal sporazum o koncu vojaške prisotnosti ZDA v Afganistanu. Pogovarjal se je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in se večkrat srečal z nekdanjim državnim sekretarjem ZDA Mikom Pompeom.
Baradar je bil leta 2010 aretiran v Pakistanu v tajni operaciji ameriške obveščevalne službe CIA in pakistanskih obveščevalcev. Po eni strani naj bi bil to dokaz, da Pakistan ne podpira več talibanov, po drugi pa naj bi šlo tudi za pakistanski poskus sabotaže, da bi na ta način prekinili mirovna pogajanja talibanov z afganistansko vlado, ker bi s tem izgubili vpliv v Afganistanu.
Zatem so potekala pogajanja o njegovi izpustitvi, a je ostal v zaporu vse do oktobra leta 2018, ko so ga pakistanske sile izpustile. Posebni odposlanec ZDA za Afganistan Zalmaj Khalilizad je kasneje povedal, da so njegovo izpustitev zahtevale ZDA. Februarja 2020 sta potem v Dohi podpisala omenjeni sporazum za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu.
KOMENTARJI (563)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.