Talibani so jo obiskali trikrat. Četrtič so jo ubili

Medtem ko ves svet iz Afganistana poskuša čim hitreje varno evakuirati svoje državljane, diplomate, pa tudi vojaške sodelavce in njihove najbližje, in ko do zob oboroženi talibani patruljirajo po prestolnici, v medije prihajajo osebne zgodbe nedolžnih ljudi, katerih usoda je negotova ali pa se je tragično končala.

CNN tako predstavlja zgodbo ženske z imenom Najia (imena vpletenih so zaradi varovanja njihovih podatkov spremenjena). Bila je doma, v majhni vasi na severu Afganistana, s svojimi tremi sinovi in hčerko, ko so na njena vrata potrkali talibani. Njena 25-letna hčerka Manizha je vedela, da prihajajo, saj so prišli že trikrat prej. Vsak dan so od njene mame zahtevali, da skuha kosilo za okoli 15 borcev.

"Četrti dan jim je moja mama rekla: Revni smo, kako naj vam skuham? In talibani so jo začeli pretepati. Padla je po tleh in tepli so jo s puškami – AK 47," opisuje.

Manizha je zakričala, naj prenehajo. "Za trenutek so se ustavili, vrgli granato v sosednjo sobo ter se razbežali." 

Njena mama je zaradi poškodb umrla. 

Napad, ki se je zgodil 12. junija v majhni vasi v provinci Farjab, je bil le strašljiv uvod v to, kar je prihajalo. V grozote, s katerimi se soočajo številni prebivalci Afganistana, odkar so talibani bliskovito prevzeli oblast v državi. Še najbolj se jih bojijo ženske.

Tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid je sinoči zagotovil, da nihče ne bo ogrožen, da si ne želijo sovražnikov in da bodo spoštovali ženske pravice v okviru šeriatskega prava. Poudaril je, da bodo lahko še vedno delale in se izobraževale. A tega pravzaprav nihče ne verjame. 

'Videli smo njihove brutalnosti. Kako naj jim zaupamo?' 

Novinarji BBC-ja so govorili z žensko iz Kabula, ki je skoraj dve leti delala za afganistansko vlado. Prejšnji teden je ostala brez službe. 

"Nedelja je bila najbolj grozen dan v mojem življenju. Zjutraj sem šla v pisarno. Edina ženska, ki sem jo videla, je bila varnostnica na vhodu. Zelo malo ljudi je bilo tam – nekaj ni bilo v redu," opisuje.

Vedela je, da so talibani blizu, ljudje so bili prestrašeni, a sama ni verjela, da bodo vstopili v mesto. Okoli poldneva je zapustila pisarno, vzela polnilec za telefon in nekaj osebnih dokumentov. "Šla sem na banko, da bi dvignila nekaj denarja, saj so to počeli vsi. A vrsta je bila zelo dolga. Situacija je bila napeta. Ko sem vstopila v banko, sem videla zgrešene klice moje mame, brata in sestre. Ustrašila sem se, vedela sem, da se je nekaj zgodilo. Poklicala sem mamo in zelo nervozno me je vprašala, kje sem in kaj počnem." 

Naročila ji je, naj pohiti in steče domov, saj so talibani že v zahodnem delu mesta. "Bila sem šokirana in prestrašena. Vsi so tekli. Ljudje so zapirali vrata svojih prodajaln, vsi so hoteli čim prej priti domov. Brat me je poklical in mi rekel, da bo prišel pome. A ceste so bile zaradi prometa povsem blokirane."

Začela je teči, poskušala je celo najti taksi. "Strah me je bilo, da me bodo talibani ujeli na poti in me ubili, ker sem bila v službenih oblačilih. Po dveh urah sem končno prišla domov. Bila sem tako pretresena, da nisem mogla niti govoriti s svojo družino."

Tega dne, pravi, ne bo nikoli pozabila. "Vso noč nisem spala, ker sem se bala, da bo nekdo potrkal na vrata. Vse od tedaj razmišljamo, kje naj se skrijemo. Rada bi pobegnila k sorodnikom, a si ne upam, da me ne bi prestregli na poti. Doma se zdaj počutim varno. Če pridejo, nihče ne bo vedel, da sem delala za vlado. Talibani so rekli, da ne bodo vstopali v naše domove. A ne moremo jim zaupati. Videli smo njihove brutalnosti, kako bi jim le lahko?" 

Zdaj čaka na vizo, da bo lahko zapustila državo, a to še ni zagotovo. "Če ostanem v Afganistanu, ali mi bodo dovolili delati? Mislim, da ne. Moja prihodnost v Afganistanu ne bo varna. Mislim, da je za nas vsega konec. Izgubila sem upanje v prihodnost." 

Županja: Čakam, da pridejo in me ubijejo 

Da je vsega konec, je prepričana tudi 29-letna Zarifa Gafari, županja mesta Maidan Šar v provinci Wardak. Najmlajša županja v Afganistanu in ena prvih žensk, ki je v tej državi zasedla ta položaj, je bila še pred tremi tedni optimistična. Verjela je, da obstaja upanje za njeno državo. 

Zdaj je vse drugače.

Kot je povedala za britanski časopis I News, čaka, da pridejo talibani in jo ubijejo. "Sedim tukaj in jih čakam. Nikogar ni, ki bi pomagal meni ali moji družini. Prišli bodo po ljudi, kakršna sem jaz, in me ubili. Ne morem zapustiti družine. In tudi, če bi jo lahko … kam pa naj grem?"  se sprašuje.

Gafarijevo je na položaj imenoval predsednik Ašraf Gani poleti 2018, poroča New York Times. Čeprav je v Afganistanu že bilo nekaj guvernerk in županj, je ena redkih žensk, ki so kdaj opravljale vladno službo v zelo konservativnem mestu Maidan Šar.

Mediji poročajo, da ji je v nedeljo vendarle uspelo pobegniti iz države.