Talibani pred Kabulom, mesta padajo kot domine, ponekod odpora sploh ni

Predsednik Ašraf Gani je že pred dvema dnevoma odpotoval v Mazar, tradicionalno protitalibansko trdnjavo, da bi zbral vojake. Zahodne države pa hitijo z umikom svojih državljanov. Ameriški vojaki, ki so zdaj v Kabulu, naj bi na dan umaknili več tisoč ljudi, v mesto je po poročanju BBC prispelo tudi okoli 600 britanskih vojakov, ki bodo pomagali pri umiku britanskih državljanov ter pri premestitvi Afganistancev, ki so pomagali britanskim silam in zdaj tvegajo povračilne ukrepe talibanov.

Tudi druge zahodne države se zdaj trudijo evakuirati svoje državljane oziroma popolnoma zapreti svoja veleposlaništva. Na drugi strani pa je Kitajska, ki je napovedala, da bo priznala talibansko vladavino. 

Številna mesta so se sicer s talibani pogajala o predaji, saj se odpor vladnih sil zmanjšuje. Vendar pa za zdaj ni znakov, da bi se to zgodilo v Kabulu. 

V roke talibanov naj bi padli tudi provinci Paktika in Kunar, od koder so prišli nepreverjeni posnetki ljudi, ki mahajo s talibansko zastavo in hodijo po ulicah.

Potem pa je pred kratkim odjeknila vest, da je Mazar-e-Šarif, četrto največje mesto v Afganistanu, padlo brez boja. "Talibani so prevzeli nadzor," je za tiskovno agencijo Reuters povedal vodja pokrajinskega sveta Balk Afzal Hadid in dodal, da so vojaki pustili svojo opremo in se odpravili proti meji z Uzbekistanom.

Gani je medtem v vnaprej posnetem televizijskem nagovoru je dejal, da je prednostna naloga afganistanskih oboroženih sil preprečiti nadaljnje uničenje in razseljevanje ljudi. Dejal je, da ne bo dovolil, da bi vojna, ki je bila "vsiljena" ljudem, "povzročila več smrti", pohvalil je "pogumne varnostne sile".

Pojavljala so se sicer ugibanja, da bo odstopil, a se to ni zgodilo. 

Združeni narodi so sosednje države pozvali, naj ohranijo svoje meje odprte, da bodo razseljeni Afganistanci lahko našli varno zavetje. Generalni sekretar ZN António Guterres je priznal, da so razmere v Afganistanu ušle izpod nadzora. 

Številni se sicer sprašujejo, kako je mogoče, da talibani napredujejo tako hitro, če pa so ZDA in njihovi zavezniki večino zadnjih 20 let usposabljali in opremljali afganistanske varnostne sile. Nešteto ameriških in britanskih generalov je trdilo, da so ustvarili močnejšo in sposobnejšo afganistansko vojsko. 

Afganistanska vlada bi morala teoretično še vedno imeti prednost. Afganistanskih varnostnih sil je na papirju najmanj 300.000. To vključuje afganistansko vojsko, letalske sile in policijo.

Zaplete se v praksi. Afganistanska vojska in policija imata težavno zgodovino velikih žrtev, dezerterstva in korupcije – nekateri poveljniki so celo zahtevali plačila za vojake, ki preprosto niso obstajali. V praksi tako afganistanske varnostne sile nikoli niso dosegle predvidene številčnosti. 

V svojem zadnjem poročilu ameriškemu kongresu je posebni generalni inšpektor za Afganistan (SIGAR) izrazil "resno zaskrbljenost zaradi toksičnih učinkov korupcije ... in vprašljive natančnosti podatkov o dejanski moči sil".

Jack Watling iz Royal United Services Institute je za BBC dejal, da niti afganistanska vojska nikoli ni natančno vedela, koliko vojakov ima v resnici.

Poleg tega pravi, da so bile težave z vzdrževanjem opreme in še posebej motivacije. Vojake pogosto pošiljajo na območja, kjer nimajo plemenskih ali družinskih vezi, kar bi lahko zdaj bil eden od razlogov, zakaj so nekateri tako hitro zapustili svoja delovna mesta, ne da bi se borili. Medtem so talibanski borci visoko motivirani, nakopičili pa so tudi velike količine orožja.