Talibani patruljirajo po Kabulu, Evropa evakuira svoje državljane in sodelavce

Talibani so danes razglasili splošno amnestijo za vse javne uslužbence in jih pozvali, naj se vrnejo na delo. "Za vse velja splošna amnestija ... lahko se s popolnim zaupanjem vrnete k svojemu vsakdanjemu življenju," so sporočili talibani. Že ob prevzemu oblasti so sicer zagotovili, da se ne želijo maščevati nekdanjim vladnim predstavnikom in policistom.

V afganistanski prestolnici Kabul, ki so jo talibani v nedeljo zavzeli brez odpora in prevzeli oblast v državi, kljub zagotovilom talibanov, vladata panika in strah pred talibanskim maščevanjem, mnogi Afganistanci skušajo zapustiti državo. 

Zaradi tega se vse od nedelje zvečer na kabulskem letališču zbira množica civilistov, ki je celo vdrla na območje letališča in se prebila do letal. Ameriške sile so zato včeraj začasno zaustavile delovanje letališča.

Danes zgodaj zjutraj po lokalnem času pa je letališče začelo znova obratovati, nadaljujejo se evakuacijski leti iz afganistanske prestolnice. Kmalu zatem sta pristali ameriški letali z vojaki in vojaško opremo.

Za varen potek evakuacij trenutno za varnost na letališču v Kabulu skrbi okoli 3500 ameriških vojakov, v naslednjih dneh pa se bo njihovo število okrepilo na 6000. 

Bruselj si prizadeva za evakuacijo afganistanskega osebja

Da je prednostna naloga Evropske unije evakuacija afganistanskih državljanov, ki so delali za delegacijo EU in države članice v Afganistanu, so poudarili pri Evropski komisiji, kjer pozorno spremljajo dogajanje v Afganistanu. Varnost in zaščita lokalnega osebja je v tem trenutku najvišja prioriteta, zagotavljajo v Bruslju.

Prizadevamo si za "celovit pristop", ki bo zagotovil varno in zakonito pot za ranljive ter obenem naslovil tveganja zaradi nezakonitih migracij kot tudi zagotovil upravljanje naših meja, je povedal govorec Evropske komisije Christian Wigand. "To so elementi, o katerih bo treba v prihodnjih dneh razpravljati na politični ravni," je še dejal.

EU si prizadeva zagotoviti varnost in zaščito za lokalno osebje, ki je delalo za delegacijo EU v Afganistanu, je potrdil tudi govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano. Njihova varnost je "v tem trenutku najvišja prioriteta".

Tudi za države članice velja, da je njihova prioriteta varnost njihovih državljanov in lokalnega osebja, ki je delalo za njihova diplomatska predstavništva v Afganistanu, je še pojasnil.

Stano iz varnostnih razlogov sicer ni želel razkriti podrobnosti glede poteka operacije kot tudi ne števila in statusa ljudi, ki jih skušajo umakniti iz Afganistana. "Gre za operacijo, ki je v teku, ki je zelo zahtevna in zelo občutljiva," je pojasnil.

Wigand je še povedal, da se bo evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson o trenutni situaciji v Afganistanu danes pogovarjala z visokim komisarjem ZN za begunce Filippom Grandijem. Komisarka bo z dogajanjem glede Afganistana seznanila tudi notranje ministre EU, ki bodo v sredo na izrednem sestanku govorili o razmerah v Litvi po povečanem prihodu migrantov preko Belorusije.

Evropska komisija je tudi v stiku s slovenskim predsedstvom Svetu EU glede nadaljnjih pogovorov o Afganistanu na politični ravni v prihodnjih dneh, je še dejal Wigand.

Pri tem se pojavlja tudi bojazen zaradi morebitnega novega begunskega vala iz Afganistana v Evropo. Pri komisiji na vprašanje, ali so pripravljeni, da se ne bi ponovile napake iz leta 2015, ko je v Evropo prišlo več kot milijon beguncev in migrantov pretežno iz Sirije, pojasnjujejo, da trenutno spremljajo položaj in so v stiku z različnimi partnerji kot tudi predstavniki držav članic.

Glede prisilnega vračanja Afganistancev, ki pridejo v Evropo, pa je glavni govorec komisije Eric Mamer dejal, da je položaj v tem trenutku "zelo težak" in da je to nekaj, kar morajo države članice upoštevati pri svojih odločitvah.

Ob tem je spomnil, da je komisija predlagala nov pakt o migracijah in azilu, ki med drugim obravnava vprašanje upravljanja meja kot tudi zakonite in nezakonite migracije ter solidarnost med članicami. "Ta kriza kaže, da morajo države članice napredovati v razpravah o sprejetju migracijskega pakta," je povedal.

Stoltenberg vodstvu pripisal krivdo za vojaški polom

Nato želi zagotoviti varen odhod osebja zavezniških in partnerskih držav ter afganistanskih sodelavcev iz Afganistana, je danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pri tem je talibane pozval, naj omogočijo varen odhod vsem, ki to želijo. Afganistanskemu vodstvu pa je pripisal odgovornost za vojaški polom in vrnitev talibanov.

Zveza Nato se sedaj osredotoča na to, da zagotovi varen odhod osebja zavezniških in partnerskih držav ter Afganistancev, ki so pomagali zavezništvu, je poudaril. Prav tako si prizadeva za vzdrževanje operacij na mednarodnem letališču v Kabulu, kjer je ostalo okoli 800 pripadnikov Natovega civilnega osebja. Ti opravljajo ključne naloge, med drugim kontrolo zračnega prometa, oskrbo z gorivom in komunikacije. Nato še naprej ohranja tudi diplomatsko navzočnost v Afganistanu.

Več članic Nata je na današnjem sestanku, ki je potekal na ravni stalnih predstavnikov Nata, napovedalo, da bodo v Kabul poslale dodatna letala, da bi pomagali evakuirati ljudi iz Afganistana, je povedal Stoltenberg, ki je po sestanku dal izjavo za novinarje.

Stoltenberg sicer ni želel ugibati o tem, kako dolgo bo mednarodno letališče v Kabulu ostalo odprto. "Najpomembnejše v tem trenutku je, da ohranimo letališče v Kabulu odprto, pomagamo ljudem, da odidejo – osebju in afganistanskim sodelavcem, ki so delali za nas. Prizadevamo si, da bi evakuirali kar največ ljudi, vse, ki si želijo oditi," je odgovoril na novinarsko vprašanje.

Situacijo v Afganistanu je opisal kot "izredno resno in nepredvidljivo". "Kabul je padel in talibani so prevzeli nadzor nad večino države. Zelo sem žalosten, ko vidim, kaj se dogaja v Afganistanu," je dejal.

"Vsi afganistanski moški, ženske in otroci si zaslužijo varno in dostojanstveno življenje," je opozoril in se zavzel za miren prenos oblasti na vključujočo vlado.

"Vlada, ki ne spoštuje temeljnih pravic vseh Afganistancev in obnovi vladavino strahu, tvega mednarodno osamitev," je opozoril Stoltenberg.

Končanje vojaške misije v Afganistanu ni bilo lahko, je dejal in dodal, da zavezništvo nikdar ni želelo za vedno ostati v Afganistanu. "Toda kar smo videli v minulih tednih, je bil popoln vojaški in politični kolaps s hitrostjo, ki ni bila pričakovana."

Stoltenberg je afganistanskemu političnemu vodstvu pripisal krivdo, da se ni zoperstavilo talibanom in doseglo mirne rešitve, ki so si je Afganistanci obupno želeli. To je povzročilo "tragedijo, ki smo ji danes priča", je še menil, ob tem pa izpostavil tudi pridobitve zadnjih dveh desetletij. "Današnji Afganistan se zelo razlikuje od Afganistana leta 2001," je dejal.

Po mnenju Stoltenberga bo tudi zavezništvo moralo opraviti oceno svojega delovanja v Afganistanu in iz tega potegniti nauke. "Kljub znatnim naložbam in žrtvam v dveh desetletjih je bil propad hiter in nenaden. Veliko se bo treba naučiti iz tega," je še dejal.

ZDA pod določenimi pogoji pripravljene na priznanje talibanske vlade

Iz Bele hiše so danes sporočili, da je Bidnova administracija ‘rezervirala’ okoli 500 milijonov dolarjev (426,6 milijona evrov) za sklad, s katerim bodo pokrivali morebitne nujne stroške, ki bodo nastali zaradi umika ameriških sil iz Afganistana. V to je vključena tudi pomoč afganistanskim beguncem, ki bodo zaprosili za azil v ZDA. 

Ameriško obrambno ministrstvo je že pred tem potrdilo, da se je poveljnik ameriških sil za Bližnji vzhod Kenneth McKenzie v Katarju sestal s člani talibanskega vodstva. Sogovornikom naj bi dal jasno vedeti, da bi napad na ameriške sile ali prekinitev operacije evakuacije preko letališča v Kabulu sprožil silovit odziv.

ZDA so še napovedale, da bodo priznale talibansko vlado v Afganistanu le, če bo ta spoštovala pravice žensk in se izogibala ekstremističnim gibanjem, kot je Al Kaida.

Vrstijo se pozivi k humanitarni pomoči za Afganistan

Iz sveta se vrstijo pozivi glede humanitarne pomoči za Afganistan, potem ko so oblast v državi prevzeli talibani. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentioloni je pozval k oblikovanju humanitarnega koridorja. Predsednik ZDA Joe Biden pa je napovedal 500 milijonov dolarjev dodatne pomoči.

"Menim, da se bo morala Evropa gotovo pripraviti na humanitarne koridorje in organizirano sprejemanje, tudi da se bo tako izognila nenadzorovanim tokom nezakonitih migrantov. Oziroma vsaj države, ki so pripravljene to storiti, bi se morale," je dejal Gentiloni v intervjuju za časnik Il Messaggero.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je pozno sinoči pozval talibane k takojšnjemu in brezpogojnemu dostopu do najbolj ranljivih, pri čemer jih je 90 odstotkov žensk. Zagotovil je, da bodo pomagali tudi v prihodnje. "Ogromne humanitarne potrebe so se še povečale zaradi spopadov," je dodal.

Več evropskih poslancev se je zavzelo za varen odhod evropskih državljanov in afganistanskih sodelavcev. Po njihovem se bo morala EU nujno soočiti tudi s humanitarno krizo v državi, so sporočili predsedniki odborov parlamenta za zunanje zadeve, za razvoj in delegacije za odnose z Afganistanom.

London pa pripravlja novo shemo preseljevanja za afganistanske begunce, ki jo bodo predvidoma predstavili danes in naj bi olajšala prihod v Veliko Britanijo najbolj ranljivim. Premier Boris Johnson naj bi ob tem pozval k usklajenemu globalnemu odzivu, poroča britanski BBC.

Britansko notranje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da so v program preselitve sprejeli več kot 3300 afganistanskih prevajalcev, uslužbencev in njihovih družin.

Ameriški predsednik Biden je za pomoč beguncem, žrtvam nasilja in drugim, ki jih ogrožajo razmere v Afganistanu, namenil še 500 milijonov dolarjev pomoči, je včeraj sporočil zunanji minister Antony Blinken.

Nobelova nagrajenka Malala Yousafzai je medtem v intervjuju za BBC, ki ga še niso objavili v celoti, pozvala vse države, naj odprejo svoje meje afganistanskim beguncev. Pakistanska aktivistka, ki so jo talibani ustrelili leta 2012 zaradi spodbujanja šolanja deklic, je prepričana, da bi morali svetovni voditelji trdno zagovarjati človekove pravice in zagotoviti pomoč tistim, ki jo potrebujejo.

Podobno je k pomoči za afganistanske begunce vse države danes pozval Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Po njihovem prepričanju bi morale države sprejeti te begunce, obenem pa prenehati z deportacijami zavrnjenih prosilcev za azil iz Afganistana. "Države imajo pravno in moralno odgovornost ponuditi zatočišče tistim, ki bežijo iz Afganistana in beguncev ne prisiliti v vrnitve," je dejala tiskovna predstavnica UNHCR Shabia Mantoo.

Iz Uzbekistana, sosednje države Afganistana, so danes sporočili, da nameravajo preprečiti migracijske toke. Kakršnekoli poskuse kršenja meje bodo strogo prepovedali v skladu z zakonom, so sporočili s tamkajšnjega zunanjega ministrstva.

Pretekli konec tedna je z letali, helikopterji in po kopnem v Uzbekistan zbežalo že več kot 660 afganistanskih vojakov, obenem je mejo nezakonito prečkalo še 158 civilistov.

Turčija in Rusija zaenkrat ocenjujeta prva sporočila talibanov za pozitivna

Turške oblasti so s talibanskimi voditelji govorili o več temah že v preteklih mesecih, med drugim so jim ponudili tudi varovanje letališča v Kabulu po odhodu ameriške vojske.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je ob obisku Amana danes ocenil, da so bili prvi odzivi talibanov pozitivni. "Pozdravljamo pozitivna sporočila, ki so jih talibani dali tujcem, diplomatskim službam in lastnemu prebivalstvu. Upamo, da se bo to odrazilo v njihovih dejanjih," je dejal minister.

Turčija ostaja v stiku z vsemi stranmi v Afganistanu, tudi talibani, je dodal. Trenutno po njihovih informacijah v Afganistanu še potekajo notranjepolitični pogovori, v okviru katerih določajo, kdo bo sodeloval v tranziciji in kakšna bo začasna vlada. "Bomo videli in se o vsem pogovorili," je povedal.

Podobno je danes ruski zunanji minister Sergej Lavrov v Moskvi označil napovedi talibanov za pozitiven signal. "Zdi se mi pozitiven signal, da talibani v Kabulu razglašajo in prikazujejo svojo pripravljenost, da bodo spoštovali stališča drugih," je dejal.

Rusija podpira začetek vključujočega nacionalnega dialoga s sodelovanjem vseh afganistanskih političnih, etičnih in verskih skupin, je dodal.

Teheran si želi dobrih odnosov s svojo vzhodno sosedo

Iran medtem pozorno spremlja dogajanje v Afganistanu, je v ponedeljek dejal novi predsednik Ebrahim Raisi. "Vojaški poraz in umik ZDA iz Afganistana bi morala nuditi priložnost za obnovitev življenja, varnost in trajnega miru v državi," je ocenil.

V izjavi sicer niso neposredno omenjali talibanov, so pa sporočili, da si želi Teheran dobrih odnosov s svojo vzhodno sosedo.

Američani načrtujejo evakuacijo okoli 9000 ljudi dnevno iz Afganistana

ZDA načrtuje, da bodo lahko izvajali po en evakuacijski let na uro, da bi tako skupno na varno na dan prepeljali do 9000 ameriških državljanov in afganistanskih sodelavcev, je sporočil predstavnik Pentagona, generalmajor William Taylor.

Ameriška vojska je zdaj osredotočena na evakuacije, ta operacija pa bo trajala najmanj do 31. avgusta, so po poročanju britanskega BBC zatrdili v Pentagonu.

Njihova prisotnost je namenjena tudi zavarovanju evakuacije državljanov drugih držav, so sporočili iz Bele hiše.

Polete izvajajo tako na civilnem kot vojaškem delu letališča. Od ponedeljka je na letališču Hamida Karzaja pristalo devet transportnih letal tipa C-17, ki so pripeljala vojake in opremo. Sedem letal je medtem že odletelo in odpeljalo več kot 700 Američanov in Afganistancev.

V Pentagonu zdaj upajo, da je konec prizorov kaosa, kakršne je bilo na kabulskem letališču videti v ponedeljek po padcu afganistanske prestolnice, ko so letališče preplavile množice več tisoč Afganistancev, ki so želeli zapustiti državo. Več ljudi je pri tem umrlo.

Na enem od prvih letov ZDA odpeljale več kot 600 ljudi

Na transportnem letalu ameriške vojske je sicer iz Kabula proti Katarju poletelo okoli 640 afganistanskih civilistov. Po podatkih proizvajalca tega letala, družbe Boeing je na krovu sicer uradno prostora za 134 potnikov. Na fotografiji iz notranjosti letala pa je videti, kako množica ljudi tesno eden ob drugem sedi na tleh ogromnega letala.

Tako veliko število potnikov na letalu sicer ni bilo predvideno, a se je posadka odločila, da jih vseeno vzame, namesto da bi jih zavrnili in nagnali iz letala.

"Neobičajno visoko število potnikov na krovu letala je bil rezultat dinamičnega varnostnega okolja, ki je zahtevalo hitro sprejemanje odločitev posadke. Na koncu je to zagotovilo, da so potniki prišli varno iz države," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila tiskovna predstavnica osrednjega poveljstva sil ameriške vojske Karen Roxberry.

Vojaški portal Defense One je ob tem poročal, da so skušali panični Afganistanci skozi na pol zaprto loputo priti na letalo. Posadka pa se je odločila, da jih raje prepeljejo na varno, kot da jih skušajo prisiliti, da zapustijo letalo. Ameriško obrambno ministrstvo tega poročanja zaenkrat še ni potrdilo.

Z letališča v Kabulu je danes v smeri Uzbekistana poletelo tudi prvo nemško vojaško letalo, na njem pa je bilo le sedem ljudi, poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Predstavnik krščanskih demokratov (CDU) Johann Wadephul je za radio Deutschlandfunk potrdil, da je bilo na krovu le sedem ljudi, saj so imeli na voljo le pol ure za vkrcavanje in so vzeli tiste ljudi, ki so bili že tam. Pred tem namreč niti niso vedeli, ali in kdaj bodo lahko pristali, zato na letališču ni bilo več ljudi z njihovega seznama za evakuacijo, je dodal.

Da je šlo za težke razmere, je danes potrdila tudi obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, ki pa se ni želela odzvati glede števila rešenih oseb.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem v ponedeljek za televizijo ARD napovedal, da imajo na seznamu za evakuacijo tudi sodelavce nevladnih organizacij in kulturnih društev, novinarje in aktiviste.

Iz Kabula je danes odšlo že tudi indijsko letalo z indijskimi državljani. Na krovu je bilo več kot 120 ljudi.

Za Bidna umik iz Afganistana upravičen, talibane posvaril pred napadi na ameriške interese

Ameriški predsednik Joe Biden je o razmerah v Afganistanu včeraj tudi nagovoril Američane. Umik iz države je ocenil kot upravičen. Poudaril je, da je šlo pri 20-letnem ameriškem posredovanju za boj proti terorizmu. Talibane je posvaril pred morebitnimi napadi na ameriške interese.

Biden je v nagovoru priznal, da je Afganistan 'padel' hitreje, kot so ocenjevali. A "naša misija v Afganistanu nikoli ni bila zasnovana z namenom zgraditi državo," je dejal Biden, ki stoji za ameriškim umikom iz države.

Kot je izpostavil v nagovoru državljanom, je bil kot predsednik ZDA v situaciji, ko je lahko nadaljeval z uresničitvijo dogovora, ki ga je s talibani sklenil že njegov predhodnik Donald Trump, ali pa se vrnil v vojno s talibani. "Idealnega trenutka" za umik pa po njegovih navedbah ni bilo.

Kot je poudaril, so ZDA afganistanski vojski zagotovile vse možnosti, da bi se lahko bojevali proti talibanom. Ameriške sile pa ne morejo storiti tistega, česar ne storijo niti Afganistanci, torej boriti se in umreti za svojo državo, je še dodal.

Skrb za pravice žensk pod talibanskim režimom bo tudi po ameriškem umiku iz države po napovedih Bidna ena od prioritet ZDA. "Še naprej bomo zagovarjali osnovne človekove pravice Afganistancev, žensk in deklet," je zagotovil.

Ameriški predsednik ni izključil niti možnosti "protiterorističnih akcij" ZDA v Afganistanu, če bo potrebno. Talibanom je zažugal z "uničujočim odzivom" ZDA, če bi napadli ameriške interese.

Talibani so v nedeljo vstopili v Kabul in prevzeli oblast v državi, medtem ko je afganistanski predsednik Ašraf Gani zbežal iz nje. Številni Afganistanci so zaradi menjave oblasti zaskrbljeni in se bojijo za svoja življenja, mnogi so namreč sodelovali tudi s tujimi silami. Zahodne države so tako okrepile operacijo umika svojih diplomatov in nekdanjih afganistanskih sodelavcev.

Pred ameriškim posredovanjem so talibani pet let vladali Afganistanu. V tem času so omejili pravice žensk, prepovedali izobraževanja za dekleta in kaznovali ljudi, za katere so ocenili, da niso dovolj verni. Prav tako so nudili zatočišče teroristični skupini Al Kaida, ki je 11. septembra 2001 izvedla teroristični napad na ZDA.