Mulah Nurudin Turabi, nekdanji vodja verske policije, ki slovi po strogih kaznih za ljudi, ki so jih v devetdesetih letih ujeli med poslušanjem neverske glasbe ali striženjem brade, je zaradi svojih brutalnih dejanj na terorističnem seznamu Združenih narodov.
Turabi, ki je zdaj zadolžen za zapore, je za agencijo AP pojasnil, da ministri talibanske vlade še razpravljajo o tem, ali bi morale biti kazni, kot so usmrtitve in amputacije udov, javne ali ne, so pa "nujne za zagotavljanje varnosti".
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so javne usmrtitve izvajali na športnem stadionu v Kabulu ali pred mošejo Eid Gah. Turabi je bil takrat tudi pravosodni minister. "Vsi so nas kritizirali zaradi kaznovanj na stadionu, mi pa se nikoli nismo vmešavali v njihove zakone in kazni," je dejal v enem od zadnjih intervjujev. "Nihče nam ne bo govoril, kakšni naj bodo naši zakoni," je hladno zavrnil ogorčenje tistih, ki se s tem ne strinjajo.
Nekaj dni, preden so talibani prevzeli oblast v Kabulu, je talibanski sodnik Hadži Badrudin za BBC povedal, da podpira ostro in dobesedno interpretacijo islamskega verskega prava. "V šeriatskem pravu je jasno, da je kazen za tiste, ki imajo spolne odnose, čeprav niso poročeni, 100 udarcev z bičem v javnosti, pa naj gre za fante ali dekleta. Tistim, ki kradejo, se, če se jim kraja dokaže, odreže roko."
Spomnimo, vse odkar so talibani 15. avgusta prevzeli oblast v Afganistanu, obljubljajo milejšo vladavino od prejšnje. Ravno ta teden, na primer, so napovedali vrnitev deklet v šolo "takoj, ko bo mogoče". Turabi je napovedal tudi, da bodo ljudem zdaj dovolili televizijo, mobilne telefone, fotografije in video posnetke.
A njihove obljube so se že večkrat izkazale za prazne, saj iz Afganistana že ves čas poročajo o številnih kršitvah človekovih pravic. V četrtek je organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch opozorila, da talibani v Heratu iščejo "ugledne, izobražene ženske, jim odrekajo svobodo gibanja zunaj svojih domov in zanje uvajajo obvezna pravila oblačenja".
Že avgusta pa je nevladna organizacija Amnesty International sporočila, da talibanski borci stojijo za masakrom devetih pripadnikov preganjane manjšine Hazara. Generalna sekretarka Agnes Callamard je takrat dejala, da je hladnokrvna brutalnost teh pobojev "opomnik pretekle zgodovine in grozljiv pokazatelj, kaj lahko prinese vladavina talibanov".
V začetku tega tedna so talibani zahtevali tudi besedo na Generalni skupščini ZN, ki poteka v New Yorku. Nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da, čeprav je komunikacija z njimi pomembna, "Generalna skupščina ZN ni primerno mesto za to".
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.