Ameriški analitični inštitut Study of War (ISW) ocenjuje, da paravojaška skupina Wagner, ki predstavlja pomemben del ruskih enot na fronti, sili v taktični premor v Bahmutu. V kraju na vzhodnem delu Ukrajine, ki leži tik ob frontni črti, že od poletja potekajo srditi boji.
ISW verjame, da Wagner čaka na nove okrepitve ruskih čet, nato pa načrtujejo hudo bitko oziroma najbolj nasilen boj te vojne, povzemajo britanski mediji. "Prihod povečanega števila kombiniranih ruskih čet na območje lahko nakazuje, da nameravajo ruske sile nadomestiti Wagnerjeve sile z novimi konvencionalnimi enotami," je zapisal ISW.
'Taktični premor' povezan z zaostreno komunikacijo?
Ob tem inštitut ne navaja, ali je morebitni 'taktični premor' Wagnerjevih sil povezan z zaostreno komunikacijo med šefom paravojaške skupine Jevgenijem Prigožinom in Kremljem. Kot je namreč dejal Prigožin, je ruski politični vrh prekinil komunikacijo.
Na kanalu Telegram je vodja zatrdil, da ga je Kremelj blokiral zaradi njegovih javnih pozivov, naj se njegovim vojakom na fronti zagotovi več streliva, piše Newsweek.
"Da bi ustavili moje zahteve po strelivu, so izključili vse posebne telefonske linije v vseh uradnih Wagnerjevih enotah. In tudi blokirali vse moje prepustnice agencijam, ki so odgovorne za sprejemanje odločitev," se glasi zapis. Ob tem je Prigožin zatrdil, da bo sedaj za fizične zaloge streliva zaprošal prek medijev.
Četrtkovo sporočilo Prigožina je najnovejši javni znak razdora med šefom plačancev in ruskimi uradniki. Trenja so bila namreč vidna že prej. V ponedeljek je na primer predstavnik Wagnerja Kremelj obsodil, da so mu zavrnili dostop do ruskega vojaškega poveljstva v Ukrajini.
Težave so se začele v začetku letošnjega leta, ko je Prigožin dejal, da njegove enote stojijo za zavzetjem ukrajinskega Soledarja v regiji Doneck. A ruski predsednik Vladimir Putin je zaloge za zavzetje mesta pripisal svojemu obrambnemu ministru Sergeju Šojgu. Prigožin je zato Kremlju dejal, da ni pravičen pri pripisovanju zaslug za napredke na fronti. Šef Wagnerja je sicer tudi v preteklosti komentiral ruske politične odločitve, a mu vrh države (do sedaj) ni namenjal pretirane pozornosti.
Trditve glede stanja pri Bahmutu nasprotne
Wagnerjeva skupina se je sicer v preteklih mesecih izkazala kot izredno pomembna enota ruske vojaške sile. Trenutno naj bi bila skupina močno vpletena v bitko za Bahmut. Trditve, kaj točno se dogaja v vzhodnem mestu, pa so si nasprotne. Ukrajinski vojaki trdijo, da so mesto obranili in ruske sile potisnili nazaj, v nasprotju s tem pa Rusi trdijo, da so uspeli zavzeti vzhodni del strateško pomembnega mesta. Ukrajinski vojni analitik Oleh Ždanov situacijo ob mestu označuje za kritično. Ob tem dodaja, da bi lahko glede na prejete podatke vzhodni del mesta že bil pod rusko oblastjo.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Bitka za Bahmut se je začela ob koncu lanskega poletja, od takrat pa naj bi v bojih umrlo od 20.000 do 30.000 ruskih vojakov, pravijo zahodni uradniki. Informacije je nemogoče neodvisno preveriti. Kot je včeraj ocenil direktor ameriške obveščevalne agencije Avril Haines, se Rusija trenutno ne bori za zmago, ampak za čim dlje trajajočo vojno. "To je postala izčrpavajoča vojna, v kateri nobena stran nima dokončne vojaške prednosti," je povedal.
Skupina Wagner odprla naborniške centre v 42 ruskih mestih
Ruska najemniška skupina Wagner je v 42 ruskih mestih odprla 58 naborniških centrov, je dejal Jevgenij Prigožin. Priznal je, da so v teh spopadih utrpeli velike izgube.
V obdobju napetosti z ruskim obrambnim ministrstvom se je Prigožin že večkrat pritoževal, ker ne more več rekrutirati ruskih zapornikov, ki jih je za boje v Ukrajini množično novačil v zameno za nižje kazni. Sedaj je spremenil taktiko in nove najemniške vojake išče v naborniških centrih, ki so jih vzpostavili večinoma v telovadnicah.
Preko svoje tiskovne službe je danes sporočil, da so odprli naborniške centre v 42 ruskih mestih, ob tem pa priložil njihov seznam. Ni pa navedel, koliko plačancev namerava pridobiti in v kakšnem časovnem okviru.
Nadaljuje se tudi rusko obstreljevanje Dnjepropetrovska
Ponekod po državi so tudi v noči na petek donele eksplozije, a tokrat o smrtnih žrtvah niso poročali. Kot poročajo ukrajinski mediji, se je obstreljevanje nadaljevalo v regiji Dnjepropetrovsk, kjer se je raketam pridružila artilerija. Rusko orožje je poškodovalo energetski objekt, zato so tri mesta v regiji brez elektrike.
V noči na četrtek je državo zadel največji raketni napad v drugem letu vojne. Na območje Ukrajine je Rusija izstrelila 81 raket, ukrajinske enote pa so jih 34 sestrelile, preden so dosegle tla. Ob tem so Rusi na Ukrajino poslali tudi več iranskih dronov.
O napadih so poročali iz vseh delov države, ponekod pa tudi o smrtnih žrtvah. Število umrlih civilistov je naraslo na 11, so sporočili ukrajinski uradniki. Vsaj pet oseb je umrlo v raketiranju Harkova, ena v Dnjepropetrovsku, ki se nahaja v osrednjem delu države, vsaj tri pa v Hersonu.
Alarmi so včeraj doneli po vsej državi, rakete so zadele vsaj 10 regij, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Cilj ruskih raket je bila predvsem civilna in energetska infrastruktura.
Rusija sicer ukrajinsko infrastrukturo z raketnimi napadi cilja od lanskega oktobra, pri tem pa je uničila že skoraj 40 odstotkov teh objektov. Sprva so se napadi na energetiko izvajali tedensko, kasneje pa so bili vse manj pogosti. Večji podobni raketni napad se je nazadnje zgodil 16. februarja.
