Tajvan je v soboto izbral nadaljevanje politike statusa quo, ki drži tanko ravnovesje med mirom in globalno katastrofo. Novi predsednik Laj Čing Te ne zagovarja tajvanske samostojnosti, svetovna ureditev pa sloni na ohranjanju trenutnega statusa, ki ustreza vsem razen Pekingu. ZDA bodo verjetno do konca vztrajale pri svojem konceptu strateške dvojnosti, kjer uradno zagotavljajo spoštovanje politike ene Kitajske. Sočasno pa imajo zakonsko obvezo branjenja tajvanske suverenosti. Pa Evropa? Velik del evropskih predstavnikov tišči glavo v pesek. Bruseljski uradniki prepričujejo, da v Tajvanu ni mogoča huda eskalacija in da je vse eno veliko pretiravanje. Odziv in razmišljanje evropske zunanje politike sta – kar vzbuja razočaranje – enaka, kot sta bila še en teden pred rusko invazijo na Ukrajino. 23 evropskih držav ima diplomatske odnose s Tajvanom, med njimi tudi Rusija, a le peščica držav v Evropi se zaveda, kako resna je kitajska grožnja. Češka, Slovaška in v zadnjem času tudi Litva so države, ki so se na tehtnici odnosov prevesile na stran Tajvana.
Tajvanska demokracija
Predvolilna kampanja je bila dolga in izjemno intenzivna. Videlo se je, da ljudi volitve zanimajo in volilna udeležba je bila okoli 70-odstotna. Zmagovalna DPP je prevladovala v urbanih središčih in med mladimi volivci. Zavzemala se je za pravice manjšin, domorodcev in skupin LGBT. Stranka DPP se je v zadnjih letih spopadala z obtožbami sistemskega spolnega nadlegovanja in Tajvan je imel svoje obdobje gibanja Me too. Na drugi strani pa smo od Kuomintanga – ta je slavil na podeželju, na goratem zahodu in na otočju Matsu – težko slišali kaj slabega o Pekingu. Čeprav je 90 odstotkov prebivalcev Tajvana prepričanih, da so kitajske dezinformacijske kampanje neposredna grožnja za diktaturo, je KMT v pogovoru z nami enačil dezinformacije z vseh strani. Nekdanji predstavnik KMT-ja v ZDA in namestnik ministra v času njihove vladavine Alexander Huang
je pred dvema letoma dejal, da ima Kitajska pravico nadzora nad njihovimi notranjimi vodami (kamor naj bi spadal tudi Tajvan), v pogovoru z nami pa je šel še dlje. Vprašali smo ga, kako bi on komuniciral s Pekingom ob napetostih, kot je bil denimo obisk ameriške predsednice kongresa Nancy Pelosi. Odgovoril je, da bi vzel telefon in poklical Šija ter dejal: "Hej, bratec, samo Nancy je, OK? Samo 24 ur je, zato j... utihni," in dodal, da nikoli ne pokaži šibkosti komunistu. Volitve so pokazale, da volivci niso verjeli, da bi se lahko KMT uprl Pekingu.
Janez Janša proti Ljudski republiki Kitajski
V Sloveniji je val ogorčenja požel v začetku leta 2022 takratni premier Janez Janša, ko se je postavil na stran Litve in demokracije Tajvana. Na indijski televiziji Doordarshan je napovedal razvoj odnosov med Ljubljano in Tajpejem. Histerični odzivi brez vsebinskega nadaljevanja, premisleka in debate so Slovenijo zaprli v meje notranjepolitičnih malenkostnih nepomembnih prepirov.
Namen Janše, da sledi Litvi, Češki in še drugim evropskim državam, ne bi pomenil priznanja samostojnosti Tajvana, bil pa bi signal Pekingu, da Slovenija vsaj v mednarodnem okolju ceni demokracijo in države, ki imajo rade svobodo. Kitajska se je odzvala brutalno, s hudim kibernetskim napadom na strežnike zunanjega ministrstva, ki pa smo ga zaznali šele z naslednjo vlado. Zunanja ministrica Tanja Fajon še do danes zaradi tega napada ni s prstom javno pokazala na Kitajsko, čeprav velikih dvomov ni. Več slovenskih, predvsem pa evropskih in tajvanskih kibernetskih strokovnjakov nam je potrdilo, da gre za največjo verjetnost, da za napadom res stoji organizacija kitajske države Vixen Panda oziroma APT15, ki je neposredno povezan v strukturi kitajske vojske. Samo omemba Tajvana je pomenila napad Kitajske na Slovenijo. Sicer kibernetski, pa zato nič manj napad. Hibridno vojskovanje je tako uspešno, ker so navadno napadalci zakriti in lahko zanikajo svojo vpletenost, precej nenavadno je, da se napadena Slovenija dela, kot da se ni nič zgodilo.
Denar ali demokracija
Že iz pogledov nekaterih političnih predstavnikov in javnih osebnosti na invazijo Rusije na Ukrajino je jasno, da je Slovenija precej oportuna in gleda izredno sebično na svoj položaj v svetu. Zelo hitro smo pozabili lekcije vojne za slovensko samostojnost in demokratične vrednote. Leta 1991 smo tvegali celotno slovensko ekonomijo in izgubo jugoslovanskega trga, ko smo hrepeneli za svojo svobodo in demokracijo. Ko gre za druge, pa se nam zdi pomembnejši poceni ruski plin in trgovina s Kitajsko. Ta je 6. najpomembnejša partnerica z blagovno menjavo 5,3 milijarde evrov v letu 2022. A izmenjava je bila v 10 mesecih lanskega leta že za 6,4 milijarde bolj odvisna od kitajskega uvoza kot izvoza. Odvisnost od Kitajske se je v zadnjih šestih letih povečala za 12-kratnik. Uvoz se je v tem času povečal iz 850 milijonov do okoli 7 milijard. Odvisnost od Kitajske je že tako velika, da bi morali zvoniti vsi alarmi. Trgovinska izmenjava Slovenije s Tajvanom je 10-krat manjša kot s Kitajsko. Zato molčimo ob grožnjah diktature z invazijo na demokracijo. Polna usta demokracije in mednarodnega prava s pravnimi temelji, v resnici pa mislimo samo na denarno korist.
Tajvanska pomlad 2024
Nova vlada bo v Tajvanu zaprisegla šele 20. maja in v tem prehodnem obdobju bo Tajvan veliko na naslovnicah svetovnih medijev. Ker so rezultati strateški poraz Pekinga, da bi pomagal na oblast njim bližjemu Kuomintangu, bodo vojaške vaje v Tajvanskem prelivu pogostejše. A Kitajska ni veliki poraženec teh volitev. V zakonodajnem Juanu bo imela večino KMT in jeziček na tehtnici bo Ko Ven Je, predsednik tretje največje stranke TPP. Tajvan prav tako nima veliko izkušenj in navad koalicijskih vladavin. Volitve za poslance so se vrtele bolj okoli lokalnih in vsakdanjih tem, predsedniško tekmo pa je odločil pogled na celino, odnos do Kitajske. Čeprav je DPP jasno povedal, da ne podpira samostojnosti, lahko Ši Džimping obrne interpretacijo in volitve uporabi kot dokaz, da gre Tajvan proti samostojnosti in je invazija za Peking še toliko bolj potrebna. Tajvan se je namreč iz primerov Hong Konga naučil, da Peking demokracije ne bo toleriral.
Mir v Tajvanski ožini je poleg ohranitve ene zadnjih azijskih demokracij pomemben zaradi vpliva na svetovno ekonomijo in način življenja. 60 odstotkov svetovnih čipov prihaja iz ene same tovarne slabo uro vožnje južno od Tajpeja. Tovarna TSMC proizvede kar 90 odstotkov najbolj sofisticiranih polprevodnikov in vsaka nasilna sprememba sedanjega sistema se bo Evropi in Sloveniji poznala neskončno bolj kot virus iz Vuhana.
KOMENTARJI (461)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.