V posebno akcijo je bilo vključenih skoraj 600 vojakov, ki so pripadali ukrajinskim specialnim enotam, njihovi obveščevalni službi in mornarici. A poskus ponovnega zavzetja je bil neuspešen, Ukrajina pa ga ni nikoli priznala. Z njim bi namreč lahko izzvala tudi jedrsko katastrofo. Do poročil in vpletenih v skrivno vojaško operacijo se je pol leta od njene izvedbe dokopal The Times.
Ruskim silam nadzor nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi predstavlja pomembno prednost – z njo bi namreč Putinove sile lahko izsiljevale ne le Ukrajino, ampak večji del Evrope. Ukrajina je zato Združene narode večkrat prosila za pomoč, a tedni diplomacije ruske nevarnosti na drugem bregu Dnepra niso uspeli odpraviti. Zadevo so nato lanskega oktobra vzeli v svoje roke.
Več sto vojakov, ki so jih na temno noč 19. oktobra poslali na ponovno zavzetje pomembnega aduta, je bilo nad misijo navdušenih. V primeru, da bi bila ta uspešna, bi o njihovih junaštvih govorili še dolgo po vojni, je za portal dejal eden od vpletenih častnikov.
"Sprva je bila ideja, da bi bila to le pehotna bitka. Proti nam ne bi mogli uporabiti topništva, saj bi bili na območju jedrske elektrarne." Pričakovali so uspeh. Tudi najmlajši od 600 vojakov so bili namreč v boju že izurjeni. A Rusi so se nato odzvali nepričakovano in napade odbili, saj so okoli jedrske elektrarne postavili izredno močno obrambo, območje pa tudi minirali.
'Nenehna ognjena toča je počasi vse Ukrajince prisilila, da so se umaknili'
"Ko smo se približevali, so pripeljali tanke in topove ter na nas streljali, ko smo bili še na vodi," je povedal. "Kar naprej so nas obstreljevali, res močno obstreljevali," je še dodal. Častnik je britanskemu mediju pokazal tudi posnetek napada in hkrati pojasnjeval, da so drugi čolni v okolici iskali šibke točke ruske obrambe. A izstrelki so prišli tudi z ukrajinske strani. Prve rakete Himars, ki jih je Ukrajini zagotovil zahod, so proti obali ruskih sil poletele, še preden so Ukrajinci prečkali približno pet kilometrov široko reko.
Ob svitu se je manjšim ukrajinskim ekipam le uspelo prebiti do ruske strani, vnel se je pehotni boj v Enerhodarju, mestu ob obrobju tovarne. A proti velikemu številu ruskih vojakov Ukrajincem ni uspelo zmagati. "Nenehna ognjena toča je počasi vse Ukrajince prisilila, da so se umaknili." Kot dodaja sogovornik, je ukrajinski poveljnik z umikom rešil veliko življenj. "Spoznal je, da bomo imelo velike izgube."
Ruske skupine med seboj zelo neorganizirane: 'Naredijo, kar želijo'
Kljub uspešni oktobrski noči so bile ruske enote, ki jih sestavlja več različnih sil, izredno neorganizirane, izpostavlja predsednik ukrajinskega državnega jedrskega podjetja Energoatom Petro Kotin. Med ruskimi enotami na območju so tako Ruska nacionalna garda, varnostna služba FSB, posebna policija Omon, sile Ljudske republike Doneck ter Ljudske republike Lugansk in Kadirovci, ki služijo voditelju Čečenske republike Razmanu Kadirovu. Med seboj pa komunicirajo le redko, sta zatrdila sogovornika.
"Naredijo, kar želijo, kadar koli jim ideja pade na misel. Ena skupina na primer popravi električni vod, ki elektrarno povezuje z omrežjem, nato pa ga druga skupina granatira," opiše Kotin. Elektrarna pa, čeprav je iz omrežja izključena že od 11. septembra, elektriko nuno potrebuje – za črpanje hladilne tekočine, ki se nahaja okoli jedrskega reaktorja.
V času ruskega zavzetja jedrske elektrarne je bila ta že šestkrat popolnoma odklopljena od elektrike. Takrat je delovala le s pomočjo rezervnih dizelskih generatorjev, zaloga goriva v njih pa zadostuje le še za dva tedna. "Če se izrabi, se bo začelo taliti šest reaktorjev, nevarnih bo tudi šest bazenov. Nekateri reaktorji se lahko dokončno stopijo v treh urah, drugi pa bodo potrebovali največ en dan," opozarja Kotin.
A zaradi stresnih razmer se povišuje možnost človeške napake. Pred oktobrskim poskusom ponovnega zavzetja s strani Ukrajine naj bi ruske sile pogosto mučile zaposlene v tovarni. Dva dni pred tajno vojaško operacijo, torej 17. oktobra, je Energoatom sporočil, da so ruski vojaki ugrabili dva višja uslužbenca, ki upravljata z reaktorjem, Oleha Kostjukova in Oleha Osheka.
'Obstreljevanje v bližini reaktorja je zelo nevarno'
Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, ki je prejšnji teden obiskal okupirano elektrarno, je izpostavil, kako pomembna je demilitarizacija območja. "Zelo zelo je pomembno, da se strinjamo, da se jedrske elektrarne ne sme napasti v nobenem primeru," je povedal in dodal, da se elektrarne prav tako ne sme uporabljati za napad na drugo stran ali izsiljevanje. "Jedrska nesreča ne bo prizanesla nikomur."
"Obstreljevanje v bližini reaktorja je zelo nevarno početje. Vsaka škoda lahko povzroči sevanje, ki bi se lahko razširilo po vsem svetu," se z njegovimi besedami strinja tudi Kotin.
Trenutno največjo nevarnost predstavlja ruska prisotnost, še poudarja Kotin. Kontrolne centre so namreč spremenili v vojašnice, na strehah stavb pa zgradili strelna mesta. V bližini skladišč radioaktivnega materiala gradijo utrdbe, tovornjake s strelivom pa hranijo kar v turbinskih dvoranah. S tem tvegajo jedrsko nesrečo, ki bi več deset let uničevala ozračje in okolico. "Opažamo progresivno propadanje tovarne, stanje bi v normalnih časih veljalo za nesprejemljivo, " je še dodal predsednik Energoatoma.
