Glede na projekcije, ki jih je po zaprtju volišč objavil javnomnenjski inštitut gfs.bern, je 58 odstotkov Švicarjev glasovalo proti pobudi o prepovedi financiranja podjetij, ki proizvajajo orožje in dele orožja za uporabo na vojnih območjih. V skladu s pobudo narodna banka, ustanove in pokojninski skladi ne bi smeli investirati v podjetja, ki več kot pet odstotkov prometa ustvarijo s prodajo tovrstnega orožja.
Švicarji so odločali tudi o družbeni odgovornosti podjetij, vendar pobuda ni bila uspešna, saj ni dobila potrebne dvojne večine.
Medtem ko so volivci pobudo podprli, pa je večina kantonov glasovala proti njej. Glede na končne izide, ki jih je objavila nacionalna tiskovna agencija ATS, jo je podprlo 50,7 odstotka volivcev, a samo v osmih od 26 kantonov je dobila večino, vključno s štirimi večjimi mesti Zurichom, Ženevo, Baslom in Bernom. Volilna udeležba je bila 46,7-odstotna.
Zagovorniki pobude so si prizadevali za to, da bi švicarska podjetja spoštovala mednarodno priznane človekove pravice in okoljske standarde tudi v tujini. V primeru kršitev bi se morali zagovarjati pred sodiščem. Tako je propadel poskus, da bi v Švici uvedli najstrožja pravila glede odgovornosti podjetij.
Glede na pobudo bi bile multinacionalke s sedežem v Švici odgovorne za nepoštene poslovne prakse po svetu. V primeru uspeha bi morali spremeniti švicarsko ustavo in podjetja obvezati, da zagotovijo, da tako sama kot tudi njihovi dobavitelji spoštujejo človekove pravice in okoljske standarde.
V Švici imajo sedež številne globalne korporacije, med njimi prehrambeni velikan Nestle, trgovska in rudarska skupina Glencore ter proizvajalec pesticidov Syngenta. Vlada v Bernu sicer podpira zamisel o zaščiti pravic in okolja vzdolž proizvodne verige, vendar pa nasprotuje pobudi, ki bi po njenem prepričanju ustvarila pravne negotovosti in ogrozila delovna mesta v Švici.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.