Švicarji na volišča: odmik od 'zelenega vala' in še večji premik v desno

Okoli pet milijonov Švicarjev je imelo dane pravico, da odda svoj glas na parlamentarnih volitvah. A volilna udeležba je bila nizka, glede na vzporedne volitve je glasovalo le 46 odstotkov Švicarjev. 

Za poražence volitev veljajo Zeleni, ki jih je glede na vzporedne volitve inštituta za javnomnenjske raziskave gfs.bern podprlo 9,1 odstotka volivcev, kar je 4,1 odstotne točke manj kot na prejšnjih volitvah leta 2019. Zeleno liberalno stranko (GVP) pa je podprlo 7,1 odstotka volivcev, za 0,7 odstotne točke manj kot leta 2019.

"Grenko spoznanje je, da je podnebje izgubilo," je za švicarsko televizijo v odzivu na izide vzporednih volitev dejala Aline Trede iz stranke Zelenih. Švicarsko volilno telo se tako premika vse bolj v desno in odmika od "zelenega vala", ki je zaznamoval volitve leta 2019. 

Migracije okrepile desnico

SVP, ki je že več kot 20 let najmočnejša švicarska stranka, je v volilni kampanji uspela uveljaviti temo migracij s plakati z gesli proti priseljencem in pozivi k zaprtju švicarskih meja ter mobilizaciji vojske. V kampanji so tako izkoristili poročila lokalnih medijev o kriminalnih dejanjih, ki so jih povezali z migranti. To se jim je obrestovalo, saj je SVP glede na vzporedne volitve podprlo 3,4 odstotne točke volivcev več kot pred štirimi leti. 

Javnomnenjske raziskave so ji nakazovale 28,1-odstotno podporo, a so glede na izide vzporednih volitev prejeli kar 29 odstotkov glasov. "Ljudstvo je spregovorilo. Nujna je sprememba smeri," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal podpredsednik SVP Marcel Dettling. 

Kot pravi Pascal Sciarini, profesor švicarske politike na ženevski univerzi, je skrajno desna stranka na referendumih ugotovila, da se ji njena agresivna kampanja izplača. "Postavljanje tujcev za grešne kozle je v resnici navdihnjeno z glasovanjem v neposredni demokraciji," pravi Sciarini. Po drugi strani pa podmladek stranke volivce poziva na volišča zato, da "preprečijo, da bi drag kraljice, antifašisti in podnebni aktivisti uničili švicarsko družbo". 

Sicer so bili med pomembnimi temami tokratne volilne kampanje tudi visoki življenjski stroški, saj so inflacija in vse višji izdatki za zdravstveno zavarovanje Švicarje udarili po žepu. Te teme so tokrat zasenčile temo podnebnih sprememb, ki je leta 2019 prispevala k velikemu volilnemu uspehu obeh zelenih strank.

Poleg 200 članov spodnjega doma parlamenta so Švicarji danes volili tudi 46 članov zgornjega doma. Morebitni drugi krog volitev za zgornji dom bo novembra, a ne v vseh kantonih na isti datum. Medtem ko spodnji dom volijo po proporcionalnem sistemu, ima v zgornjem domu vsak kanton ne glede na število prebivalcev po dva sedeža, ki se jih izbira po večinskem sistemu. Novoizvoljeni poslanci bodo 13. decembra izbrali sedem članov vlade.

Pred novoizvoljeno vlado so težke naloge: ohraniti švicarsko nevtralnost v času, ko v Evropi in na Bližnjem vzhodu divjata vojni; povrniti zaupanje v bančni sistem po reševanju ene od njihovih največjih institucij; izboljšanje odnosov z Evropsko unijo in zmanjševanje stroškov zdravstva.