Švica se je že zdavnaj odločila, da ne želi postati del Evropske unije, želi pa si dostop do proste trgovine in sodelovanja z Brusljem na področjih, kot so promet, okolje, raziskovanje in izobraževanje. "Cena", ki jo mora za to plačati, je spoštovanje ključnih politik EU, med drugim prostega gibanja in schengenskih odprtih mej. Pri tem je bilo sporočilo Švici vedno jasno: če se odloči, da odstopi od sporazuma glede prostega gibanja, odstopa tudi od donosnih trgovinskih sporazumov.
Predlog za odstop od tega sporazuma prihaja od desne stranke Švicarska narodna stranka (SVP), sledil pa je referendumu, ki so ga imeli že leta 2014 – takrat so glasovali o kvotah za priseljence iz Evropske unije. Ta referendum je uspel za las – 50,33 odstotka ljudi je glasovalo za, 49,67 odstotka je reklo ne. Švicarska vlada je tako morala najti dogovor, ki bi ga Bruselj sprejel. Kompromis na koncu je bil: švicarski delodajalci morajo prioritetno izbirati delavce, ki imajo stalno bivališče v Švici, in sicer v sektorjih, kjer je brezposelnost že visoka. SVP je ta dogovor takrat označil za tako slabega, kot da ga ne bi bilo, zato zdaj želijo dokončno odstopiti od sporazuma.
Thomas Aeschi iz SVP je prepričan, da bi jim odstop prinesel same prednosti, od "možnosti izbire najbolj kvalificiranih priseljencev do nižjih cen nepremičnin in nižjih najemnin". Ne boji se, da bo to pomenilo tudi izgubo trgovinskih dogovorov, rekoč, da bo to pomenilo samo, da bodo "Švicarji jedli manj francoskega sira in Francozi jedli manj švicarskega sira".
Stefan Manser-Egli iz skupine Operacija Libero, ki je velika nasprotnica tega predloga stranke SVP, se boji ekonomskih posledic. Čeprav ima Švica trgovinske sporazume tudi z ZDA in Kitajsko, je ta z EU vreden več kot oba druga skupaj. Del predloga je tudi člen, ki vladi daje le eno leto od izglasovanega predloga do sprejetja zakona, pa če v tem času uspejo doseči kakšen nov sporazum z Brusljem ali ne. "To je kot tempirana bomba," pravi Manser- Egli.
Pol milijona Švicarjev sicer živi in dela drugje v Evropi. Carla Allenback, ki se je ravno vpisala na magisterij v Bruselj, za BBC potoži: "Zdaj imam za študij in delo enake pravice kot državljani EU. Če sprejmemo ta predlog, bom te pravice izgubila." Podobno tudi Franz Muheim, dolgoletni profesor fizike delcev na univerzi v Edinburghu, ki meni, da je na kocki prihodnost Švice in dodaja: "Svet je šel naprej. Vsi smo Evropejci in živimo v Evropi, ne glede na to, od kod prihajamo."
Švicarska vlada sicer volivce poziva, naj glasujejo proti predlogu. Ministrica za pravosodje Karin Keller-Suter je celo dejala, da bi bilo huje kot brexit. Prepričani so, da je njihovo gospodarstvo tako dobro stoječe prav zaradi dogovorov z EU. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bodo volivci predlog zavrnili z več kot 60 odstotki.
Čeprav je število prebivalcev med 1990 in 2020 naraslo za dva milijona, s 6,6 na 8,8 milijona, priseljevanje v zadnjem času pada, volivci pa so postali občutljivi na proti priseljencem nastrojeno kampanjo SVP. Prav tako sta na to vplivala pandemija in zaprtje mej s sosednjo Francijo, Nemčijo, Italijo in Avstrijo, ter tako spomnilo Švicarje na vse prednosti prostega gibanja.
Švicarji bodo odločali še o nakupu novih vojaških letal ter uvedbi očetovskega dopusta ter davčnih olajšav za družine. Glasovali bodo še o novi regulaciji glede lova na volkove, ki so se v Alpe vrnili skoraj po 100 letih.
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.