Svetovni voditelji ostro proti zanikanju srebreniškega genocida

Zaradi zaprtih meja ob pandemiji letos v Potočare niso mogli priti svojci žrtev iz tujine, tako da so soglasje za pokop dale le družine, ki živijo v BiH. Na verskem obredu in pokopu žrtev so bili tako navzoči samo sorodniki devetih moških. Vse skupaj je zdaj v spominskem centru pokopanih 6652 moških, žensk in otrok, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Predsedujoči predsedstvu BiH Šefik Džaferović je ob tem dejal, da nič in nihče ne bo preprečil spominjanja na Srebrenico, saj je to večna skupna dolžnost. Poudaril je, da je resnica o zločinu jasna in da je bil cilj uničiti cel narod, Srbija pa se še vedno noče soočiti s tem dejstvom.

Predsednica združenja mater Srebrenice in Žepe Munira Subašić pa je poudarila, da se bo zločince večno preganjalo. "Ni mesta, kjer bi se lahko skrili, da vas mi ne bi našli," je poudarila. Pozvala je k čim hitrejšemu sprejetju zakona o prepovedi zanikanja genocida in holokavsta.

Zaradi pandemije covida-19 je bil odpovedan prihod tujih državnikov, ki so napovedali, da bodo imeli nagovor v Srebrenici. Okoli 30 nekdanjih in sedanjih mednarodnih voditeljev, tudi voditelji evropskih držav, je poslalo videosporočila, ki so jih predvajali v dvorani s 50 gosti.

Voditelji so v sporočilih opozorili, da se je treba poleg poklanjanja žrtvam tudi odločno odzvati na revizionistične poskuse zmanjšanja pomena zločina in zanikanja dejstva, da se je v Srebrenici zgodil genocid.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da je svetovna organizacija prebivalce Srebrenice leta 1995 pustila na cedilu. Vendar pa je priznanje tega dejstva temelj za pomiritev. Za dosego tega je pomembno tudi zavračanje zanikanja genocida in kaznovanje zločincev.

Serge Brammertz, glavni tožilec Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), naslednika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, pa je poudaril, da je genocid v Srebrenici eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini. Odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je sporočil, da se je Srebrenica za vedno vtisnila v spomin. "ZDA so se zavezale, da ne bomo nikoli pozabili te tragedije," je izpostavil.

Podobna sporočila so poslali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.

Pahor: Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost

Sporočilo je poslal tudi predsednik republike Borut Pahor. "Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Za prihodnost BiH je ključna resnica, ne zanikanje, spoštovanje, ne sovraštvo, odprt dialog, ne spori. Nujna sta odpuščanje in spoštovanje različnosti. Pomiritev ni dejanje preteklosti, to je jamstvo sobivanja in prijateljstva, ki izhaja iz skupne bolečine," je poudaril v videu, ki ga je objavil na Twitterju.

Za mirno, evropsko prihodnost BiH je po njegovih besedah potreben pogum. Pogum je edini, ki lahko kljub strašni bolečini, ki spremlja spominjanje na žrtve genocida, privede do odpuščanja, pomiritve, dialoga in sodelovanja ter ponovnega medsebojnega zaupanja.

V bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH je danes dan žalovanja, s katerim se spominjajo 8372 Bošnjakov, ki so jih pripadniki vojske in policije Republike srbske julija 1995 pobili na t. i. varovanem območju ZN Srebrenica. To so storili samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995. V državah članicah EU pa 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.