Svet strahoma opazuje dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer se napetosti med Izraelom in Palestino iz ure v uro stopnjujejo, iz domala vsega sveta se vrstijo pozivi k prekinitvi ognja, konec koncev je bilo to še v sredo stališče tudi slovenskega zunanjega ministrstva. "Pozivamo vse strani, naj preprečijo nadaljnje civilne žrtve," so zapisali.

Danes pa se je na pročelju vladne stavbe pojavila izobešena izraelska zastava. Da gre za "znak solidarnosti", so pojasnili na Twitterju in dodali: "Obsojamo teroristične napade in stojimo ob strani Izraelu." 

Pa gre tudi za uradno stališče Slovenije glede bližnjevzhodnega konflikta? Kot so poročali v oddaji 24UR, je več diplomatov in poznavalcev protokola potrdilo, da je takšno gesto v jeziku mednarodnih odnosov nemogoče razumeti drugače.

Militantno krilo palestinske oblasti, Hamas, Evropska unija sicer prepoznava kot teroristično organizacijo. Kar velja tudi za Slovenijo, je danes tvitnil predsednik vlade Janez Janša. To pa pomeni, pravijo viri na zunanjem ministrstvu, velik zunanjepolitični obrat v primerjavo s prejšnjima vladama Mira Cerarja in Marjana Šarca, ki sta razmišljali o tem, da bi priznale državo Palestino. 

"Pravno gledano je vladno izobešenje izraelske zastave v nasprotju z zakonom. V luči mednarodnih norm pa je takšen enostranski izraz podpore odstop od prizadevanj za to, da obe strani prispevata k mirnemu reševanju spora. Hudo mi je za številne nedolžne žrtve na obeh straneh," je tvitnil Cerar.

Pa je izobešanje tuje zastave v takšnem primeru sploh v skladu z zakonodajo? V četrtem členu Zakona o varstvu javnega reda in miru sicer lahko preberemo, da se zastave tujih držav lahko obesijo tako, "da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z obešanjem izkazuje njihova namembnost".

Takšnega simbolnega razobešanja tuje zastave zakon torej ne pozna.  

Na potezo slovenske vlade se je odzval predsednik republike Borut Pahor. Kot so zapisali v njegovem uradu, pričakujejo klic predsednika Izraela Reuvena Rivlina, "za katerega je izraelska stran uradno zaprosila prek slovenske veleposlanice v Izraelu". Nadalje so navedli, da se Pahor "glede izraelsko-palestinskega vprašanja vedno zavzema za mirno rešitev spora v skladu s politiko t. i. 'rešitve dveh držav' in meje iz leta 1967". Ob koncu pa so zapisali še, da predsednik "ni naklonjen izražanju stališč države glede mednarodnih vprašanj z izobešanjem zastav drugih držav".

"Navijaškemu izobešanju zastav nisem naklonjen," se je oglasil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. 

Za izobešanje izraelske zastave sta se danes sicer odločili tudi Avstrija in Češka. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporočil, da so na poslopjih vlade in zunanjega ministrstva v Avstriji izobesili izraelsko zastavo "v znak solidarnosti z judovsko državo", in ostro obsodil napade proti Izraelu z območja Gaze.

Češki predsednik Miloš Zeman pa je zastavo Izraela obesil na svoji uradni rezidenci na praškem gradu. Postavil jo je na mesto evropske zastave.